Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/116

Stran je bila lektorirana

Da tak dobro bríti vé,
Je nobeden zhudesh ne,
Mojſter je on bruſa.
Britvo s’ njim pogladi tak,
Da ſe ognit’ more dlak,
Vſhekne pazh kak kusa[1].

Négda ſo is ˛Salzburga,
Tudi is Koroſhkega,
Priſhli k’ nam resári.
Naj peſ ali mazhka bo:
Mojſter, rezhe, ſem sa to
Bolſhi, kak vſi ſtari.

Vuzhen ne kak zimerman,
Denog shulov puno dlan
K’ prizhi virtom kashe:
Jas ſem ſtêſal doſti dóg,
No na miso vergel ’s rok;
Prav guzhí, ne lashe.

Sa sidara dá ſe vun:
Ptizha ne narédi klun,
Tak ne guzh sidára.

Tiſhlar je, da njemi par
Nej’, je bil no bo vſigdar:
Sliſhtano popravi.
Kaj je gladko b’lo do sdaj,
To koſmato bo od sdaj:
Tak mu hoblizh pravi.

  1. Kusa: zherni peſ, ſchwarzer Hund.