temuzh tudi sa ſpodne latinſke ſhole vuzhili. ˛Starſhi is vſeh ſtanov ſo jim ſvoje ſine savupali, ino v’ njihovo ſholo poſhilali. Bolj kak laſtne ſtarſhe je Volkmera ſrezha ſvojih vuzhenzov ſkerbela; ne ſamo vuzhenik, ampak ozha ino mati ſo jim Volkmer bili. Sato pa ſo jih tudi njihovi ſholari tak ſerzhno lubili, kak dobri otrozi ſvoje prelube ſtarſhe lubijo.
Vboge kmetſke ſine, zhe ſo le sdrave pameti bili ino ſe dobro sadershali, ſo Volkmer is ſvojega s’ vſém, kaj ſo sa ſholo ino shivlenje potrebovali, ino tak dolgo oſkerbeli, dokler ſe ſami shiviti ne ſo samogli, zhe ravno ſo she od njih, ſvojega prelubega vuzhenika, kam inam, vezhidel v’ Gradez, ſe vikſhih ſhol vuzhit ſhli.
Tak ſe je Volkmer’va ſhola dalezh po okólizah rassnala, ino, kér ſe je njihovo vuzhenje vſem dopadlo, tudi na kmetiji v’ fari ſvetega Urbana, kam ſo ſe Volkmer v’ leti 1784 is Ptuja sa duhovnega pomagavza podali, sgled
