Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/160

Stran je bila lektorirana

Hraſt! tvoj ſpomin nigdar ne bo
Is moj’ga ſerza sbriſan;
On v’ njem leshí pregloboko
No nesbriſhliv sapiſan.
Gda koli s’ okom gledal bom
Tá, gdé ſi ti prebival,
Bom sdehnil s’ glaſnim kuzanjom:
Tam, tam ſem peſmi ſhival!

Prijatnik ! sdaj od te ſlovó
S’ sahvalnim ſerzom vsemem;
No peſem tebi ſpôjeno
Med ludi v’ ſvét poshenem.
˛Sna biti, da N****
V’ njo vtêkne ſvoje ózhi:
Tak konez ma, bo sdehnil on,
Ker vupa ſvoji mozhi.

__________