Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/162

Stran je bila lektorirana

Ludjé, zhe bodo vid’li,
Kaj ſtori vſeh goſpod,
˛Se bodo raj’ podali
Na trupla ſlednji pot.«

Po toj beſedi Zeſar
Na ſprévod ſtopijo;
V’ poboshnoſti ſhe ſéro
Glavo raskrijejo,
Kera ſkos ſhtirdeſet lét
Je modro vishala,
Ob zhaſi terdeh bojov
Zeſarſtvo branila.

Sdaj luſtvo zhuda préme,
No ſèrze mu kipí;
Vſak na Zeſara gleda,
Lubesni ſe vuzhi:
Priſtopi bres pomude
K’ Ozheti v’ ſveto red;
˛Shtirſto je molzov sbudil
Zeſarov brumen sgled.

Od takeh dél ſpomíni
˛So vredni slateh kron;
Sato pa majo Zeſar
Franz vérneh ſerz priklon.
Veſél’mo ſe, da shivi
Pod boshjim nebom ſmo:
˛She bod’mo veſelejſhi,
Da Franzi ſlushimo!

__________