Ker ná-njega ne gleda,
Pri misi da ſedí,
Rad njemi bi povéda[1]:
Ne zhlovek, ſvinja ſi.
22. Oſel ali raskrita ſkaslivoſt. [2]
Oſel, goſto tepen od goſpoda,
Je is ſhtale vujſhel, no ſe v’ borſhti ſkril.
»Tu jas ne bom,« tak je nori ſoda[3],
»Tel’kokrat pretepen, kak ſem dosdaj bil.«
Njegov ſled goſpodi ſteso kashe:
»»Zhakajj«« rezhe, da ga v’borſhti sagledí:
»»Zhakaj, naj ſe tebi herbet mashe,
Da boſh védil, odkod ’s dómi ſi.««
Prevsetnják goſpodi ſe klubuje[4],
˛Skazhe, vrintne, no hití k’ goſpodi prit’;
˛Straſhno kak en pravi lev r’juje,
Zhi je lih le s’ njeg’voj koshoj bil pokrit.
˛Smeh goſpoda ma: »»Ti lev zhéſh biti?««
Tê mu rezhe, no ſe s’ pal’zoj pogrosí:
»»Nem’reſh, nem’reſh tvoje vuhe ſkriti!
Sa to te nakurim[5], da ſhe oſel ſi.««
To ſe pravi tiſtem, ker ſe ſhtima,
Da she v’ ſvoji glavi vſo saſtopnoſt má;
Pa saſtopnoſt takſhni gviſhno nima,
Da je Bog prevsetnemi ne dá.
