Ustava Socialistične republike Slovenije (1974)/Pravice in dolžnosti Socialistične republike Slovenije ter organizacija in pristojnost republiških organov

Ustava SRS

Predgovor in vsebina
Temeljna načela
I. SR Slovenija
II. Družbena ureditev
III. Organizacija republike
IV. Sprememba ustave
V. Prehodne in končne določbe

TRETJI DEL PRAVICE IN DOLŽNOSTI SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE TER ORGANIZACIJA IN PRISTOJNOST REPUBLIŠKIH ORGANOV

I. poglavje - PRAVICE IN DOLŽNOSTI SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE

314. člen

Socialistično republiko Slovenijo predstavljajo s to ustavo določeni republiški organi.

V okviru z ustavo in zakoni določenih pravic in dolžnosti Socialistična republika Slovenija po republiških organih:

1. zagotavlja pogoje za uresničevanje in razvoj samoupravnih socialističnih odnosov;
2. zagotavlja uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic in dolžnosti človeka in občana v združenem delu in na drugih področjih, ter drugih svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana ter varstvo družbene lastnine;
3. določa temeljne cilje in naloge skladnega družbenega razvoja republike in politike samoupravnega socialističnega razvoja na posameznih področjih družbenega dela in v skladu s tem usmerja delitev dohodka, ter sprejema ukrepe za njihovo uresničevanje;
4. uveljavlja izenačevanje splošnih pogojev za delo in življenje delovnih ljudi in občanov na podlagi vzajemnosti in solidarnosti; določa temelje politike socialne varnosti, zaposlovanja in poklicnega usmerjanja;
5. z zakoni in drugimi splošnimi akti ureja zadeve, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane v republiki;
6. sodeluje in izpolnjuje svojo odgovornost pri določanju in izvajanju politike federacije;
7. skrbi za skladnost pravnega sistema;
8. zagotavlja varstvo ustavnosti in zakonitosti;
9. varuje narodnostni značaj, zagotavlja položaj, uresničuje enakopravnost italijanske in madžarske narodnosti in skrbi za njun vsestranski razvoj ter ga pospešuje;
10. skrbi za varstvo določenih pravic pripadnikov drugih narodov in narodnosti Jugoslavije, ki živijo na območju republike;
11. sodeluje z organi in organizacijami drugih socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin;
12. sodeluje z organi in organizacijami drugih držav in z mednarodnimi organi in organizacijami v okviru zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb ter usklajuje sodelovanje občin, organizacij združenega dela in drugih organizacij z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter teritorialnimi enotami tujih držav;
13. skrbi za uresničevanje interesov republike v odnosih s tujino ter za varstvo pravic in interesov delovnih ljudi in občanov Socialistične republike Slovenije v tujini;
14. skrbi za izvrševanje republiških in zveznih zakonov in drugih predpisov na območju republike ter jih, kolikor je z ustavo ali zakonom za to pooblaščena, neposredno izvršuje;
15. varuje ustavno ureditev, ureja in organizira službo državne varnosti in usmerja njeno delo;
16. skrbi za delovanje javne varnosti v republiki in usklajuje delo organov javne varnosti v občinah;
17. izvršuje naloge ustavnega sodstva, sodstva in naloge javnega tožilstva ter jih ureja in organizira;
18. skrbi za delovanje družbene samozaščite;
19. organizira ljudsko obrambo, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor;
20. zagotavlja in skrbi za varstvo borcev narodnoosvobodilne vojne, vojaških, delovnih in drugih invalidov, španskih borcev, predvojnih revolucionarjev, borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev, žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala;
21. odloča o temeljnih vprašanjih organiziranosti in razvoja raziskovalne dejavnosti;
22. določa sistem vzgoje in izobraževanja ter odloča o temeljnih vprašanjih izenačevanja pogojev vzgoje in izobraževanja v republiki;
23. odloča o temeljnih vprašanjih organiziranosti in razvoja kulturne in telesnokulturne dejavnosti;
24. določa sistem ter odloča o temeljnih vprašanjih vzgojnovarstvene dejavnosti in otroškega varstva;
25. določa sistem in odloča o temeljnih vprašanjih socialnega varstva;
26. določa sistem in odloča o temeljnih vprašanjih zdravstvenega varstva in njegovega razvoja; izvaja varstvene ukrepe, ki so splošnega pomena za republiko;
27. skrbi za varstvo in smotrno gospodarjenje s prostorom in naravnimi bogastvi, za urbanistično urejanje v republiki in za varstvo človekovega okolja ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov;
28. določa temelje stanovanjske politike in usmerja razvoj stanovanjskega gospodarstva;
29. določa družbeni sistem informiranja in splošne pogoje dejavnosti javnega obveščanja;
30. ustanavlja republiške organe in organizacije za opravljanje in uresničevanje pravic in dolžnosti republike;
31. opravlja druge, z ustavo in zakoni določene zadeve.

315. člen

Socialistična republika Slovenija uresničuje v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji svoje pravice in dolžnosti, ki so določene s to ustavo in ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije.

316. člen

Socialistična republika Slovenija sodeluje pri izvrševanju svojih nalog z drugimi socialističnimi republikami in avtonomnima pokrajinama zaradi obravnavanja in urejanja vprašanj skupnega pomena ter izmenjave izkušenj.

Sodelovanje med socialističnimi republikami in avtonomnima pokrajinama razvijajo, spodbujajo in uresničujejo Skupščina Socialistične republike Slovenije, Predsedstvo republike in drugi republiški organi, občinske skupščine in drugi občinski organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične in druge družbene organizacije ter strokovna in druga društva v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti.

Zaradi zagotovitve sodelovanja med socialističnimi republikami in avtonomnima pokrajinama lahko republiški organi v dogovoru s pristojnimi organi posameznih ali vseh socialističnih republik in avtonomnih pokrajin ustanavljajo skupne organe, organizacije in druga telesa, organizirajo skupne akcije, združujejo sredstva in spodbujajo izmenjavo, izkušenj in druge oblike sodelovanja.

Sklepi medrepubliških teles zavezujejo organe in organizacije v republiki samo, če jih sprejme pristojni republiški organ in o tem izda ustrezen akt.

317. člen

Socialistična republika Slovenija sodeluje v skladu z ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije z organi federacije in drugimi socialističnimi republikami in avtonomnima pokrajinama pri oblikovanju, sprejemanju in izvajanju politike odnosov Socialistične federativne republike Jugoslavije s tujino.

Socialistična republika Slovenija vzpostavlja, vzdržuje in razvija politične, ekonomske, kulturne in druge odnose z organi in organizacijami drugih držav ter z mednarodnimi organi in organizacijami v skladu s sprejeto zunanjo politiko Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnimi pogodbami.

Socialistična republika Slovenija razvija politične, ekonomske, kulturne in druge odnose z drugimi državami in mednarodnimi organi in organizacijami, ki so pomembni za položaj in razvoj slovenskega naroda, italijanske in madžarske narodnosti ter slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in skrbi za pravice in interese delovnih ljudi na začasnem delu v tujini in za izseljence s svojega območja.

Občine, organizacije združenega dela in druge organizacije sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter teritorialnimi enotami tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb.

318. člen

Družbeni plan Socialistične republike Slovenije temelji na družbenem dogovoru delovnih ljudi, organizacij združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih skupnosti ter občin o politiki družbenega razvoja Socialistične republike Slovenije.

Z družbenim planom Socialistične republike Slovenije se na podlagi skupno ocenjenih možnosti in pogojev razvoja ter planov in programov razvoja organizacij združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih skupnosti ter občin določajo temeljni cilji in naloge skladnega družbenega razvoja Socialistične republike Slovenije.

Družbeni plan Socialistične republike Slovenije določa tudi smernice in okvire za ustrezne ekonomske in druge ukrepe pristojnih republiških organov, ki so potrebni za uresničevanje v planu začrtane razvojne politike.

Akti oziroma zakoni za izvajanje dogovorjene gospodarske politike se sprejemajo praviloma hkrati z družbenim planom Socialistične republike Slovenije.

Če so zaradi bistveno spremenjenih okoliščin nujne spremembe v že začrtani dogovorjeni gospodarski politiki ali zakonih, so lahko ustrezni akti oziroma zakoni sprejeti tudi pred iztekom časa, za katerega je bil sprejet družbeni plan Socialistične republike Slovenije.

319. člen

Socialistična republika Slovenija zagotavlja sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v proračunu.

Sredstva republiškega proračuna se uporabljajo za financiranje republiških organov, za pomoč manj razvitim območjem v Socialistični republiki Sloveniji pod pogoji in po merilih, ki so določeni z zakonom, za zaščito borcev ter vojaških vojnih invalidov, za intervencije v gospodarstvu, določene z zakonom, in za druge obveznosti, določene z zakonom v okviru pravic in dolžnosti republiških organov.

320. člen

Za uresničevanje nalog federacije zagotavlja Socialistična republika Slovenija svoj prispevek v skladu z načelom enakopravnosti in s skupno odgovornostjo republik in avtonomnih pokrajin za financiranje funkcij federacije.

321. člen

Poleg razmerij, glede katerih je v tej ustavi posebej določeno, da se uredijo z zakonom, ureja Skupščina Socialistične republike Slovenije v okviru pravic in dolžnosti republike z zakonom tudi druga razmerja, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane na naslednjih področjih:

1. zagotavljanje z ustavo določenega družbenoekonomskega položaja in pravic delovnih ljudi v združenem delu ter izenačevanje splošnih pogojev za delo in življenje delovnih ljudi na podlagi vzajemnosti in solidarnosti; urejanje medsebojnih razmerij v združenem delu, zaposlovanje in varstvo pri delu; zagotavljanje družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine;
2. sistem družbenega planiranja v republiki in ukrepi za uresničevanje z družbenim planom začrtane razvojne politike republike; republiške blagovne rezerve; nadomestila organizacijam združenega dela, ki jim republiški ukrepi za izvajanje določene ekonomske politike trajneje in v večjem obsegu onemogočajo normalno reprodukcijo; družbena kontrola cen proizvodov in storitev;
3. ljudska obramba v republiki, državna in javna varnost in sistem družbene samozaščite;
4. gospodarjenje s prostorom, sistem prostorskega in urbanističnega planiranja in ukrepi za uresničevanje s prostorskim in urbanističnim planom začrtane razvojne politike republike; raba, izkoriščanje in varstvo kmetijskih površin, gozdov, voda, morja, rudnin in drugih naravnih bogastev; sistem izmere zemljišč in zemljiškega katastra; hidrometeorološka služba;
5. varstvo kulturnih in zgodovinskih spomenikov, pokrajine in naravnih znamenitosti ter človekovega okolja;
6. projektiranje, investiranje in graditev objektov; javne ceste, promet in zveze; izkoriščanje javnih letališč, luk in pristanišč; morska in rečna plovba; elektrogospodarstvo, rudarstvo; blagovni promet, gostinstvo, turizem, obrtne in druge gospodarske dejavnosti; bančništvo in zavarovalstvo; lov, ribolov; varstvo kakovosti kmetijskih proizvodov in kmetijskega reprodukcijskega materiala;
7. sistem financiranja in finančnega poslovanja družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti; davčni sistem; javna posojila; Narodna banka Slovenije, kreditno-monetarna in bančna dejavnost; služba družbenega knjigovodstva v republiki; igranje na srečo;
8. organizacija republiških organov in njihovih služb;
9. republiško državljanstvo; republiški referendum; republiški prazniki; republiška priznanja in odlikovanja;
10. lastninska, zemljiška in druga stvarnopravna razmerja ter stanovanjska razmerja; dedovanje; razlastitev; promet z nepremičninami; evidenca družbenega premoženja; pogodbena in druga obligacijska razmerja; obvezno zavarovanje oseb in premoženja; premoženjska in druga materialnopravna razmerja na področju prometa;
11. določanje kaznivih dejanj in kazni zanje, varnostnih in vzgojnih ukrepov; posebni sodni postopki in postopek o prekrških; izvrševanje kazenskih sankcij; amnestija in pomilostitev;
12. odvetništvo in druga pravna pomoč;
13. sistem vzgojno-izobraževalne, raziskovalne in kulturne dejavnosti in založništva;
14. družbeni sistem informiranja in dejavnost javnega obveščanja;
15. sistem zdravstvenega varstva ter zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja; varstvo invalidov, invalidnih otrok in mladine, borcev narodnoosvobodilne vojne, španskih borcev, predvojnih revolucionarjev, borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev ter žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala;
16. družinska razmerja in zakonska zveza;
17. združevanje občanov, javni shodi in javne prireditve; evidenca gibanja in nastanitve občanov;
18. pravni položaj verskih skupnosti;
19. varnost prometa; prevoz vnetljivih tekočin, plinov, razstreliva in drugih nevarnih snovi; proizvodnja in hramba plinov, zdravil, strupov in drugih nevarnih snovi; orožje in strelivo;
20. varstvo pred požari in naravnimi nesrečami; varstvo živali in rastlin pred kužnimi boleznimi;
21. matične knjige, osebna imena in osebne izkaznice;
22. žigi, pečati in overitev podpisov;
23. sistem zbiranja, obdelave in objavljanja evidenčnih, statističnih in drugih podatkov, ki imajo pomen za republiko.

Skupščina Socialistične republike Slovenije lahko uredi z zakonom tudi druge zadeve, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane v Socialistični republiki Sloveniji. Odločitev o tem se sprejme z ustavnim zakonom.

322. člen

Skupščina Socialistične republike Slovenije lahko sprejme zakone tudi o vprašanjih, ki se na podlagi ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije urejajo z zveznim zakonom, če zveznega zakona ni oziroma če ta vprašanja v njem niso urejena.

323. člen

Zakon lahko določi, da občine lahko s svojim predpisom uredijo posamezna vprašanja, ali pa jih uredijo drugače, kot so urejena z zakonom.

324. člen

Zakon lahko določi temeljna načela na naslednjih področjih, ki jih delovni ljudje in občani samostojno urejajo v občini, v krajevni skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih in v organizacijah združenega dela:

1. organizacija samoupravljanja v občini in v krajevni skupnosti;
2. financiranje skupnih potreb v krajevni skupnosti in v občini;
3. organizacija samoupravnih interesnih skupnosti in medsebojna razmerja delavcev na teh področjih;
4. prostorsko urejanje naselij;
5. urejanje in uporaba stavbnih zemljišč;
6. urejanje in izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
7. stanovanjska graditev ter njeno financiranje; gospodarjenje s stanovanji;
8. delovanje in upravljanje komunalnih delovnih organizacij;
9. upravljanje in vzdrževanje občinskih cest ter mestnih ulic in urejanje prometa na njih;
10. otroško varstvo in socialno skrbstvo;
11. telesnokulturna dejavnost;
12. organizacija občinskih upravnih služb;
13. referendum v občini, v krajevni skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnosti in v organizacijah združenega dela.

Skupščina Socialistične republike Slovenije lahko z zakonom določi temeljna načela tudi v drugih zadevah, ki jih delovni ljudje in občani samostojno urejajo v občini, v krajevni skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih in v organizacijah združenega dela. Odločitev o tem se sprejme z ustavnim zakonom.

325. člen

Skupščina Socialistične republike Slovenije daje soglasje k spremembi ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije. Soglasje k spremembi ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije je sprejeto, če zanj glasujeta dve tretjini vseh delegatov v vsakem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije.

326. člen

Skupščina Socialistične republike Slovenije daje soglasje k zakonom oziroma drugim splošnim aktom, za katere je po ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije določeno, da jih sprejema Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije na podlagi soglasja skupščin republik in avtonomnih pokrajin in ki se nanašajo na:

1. družbeni plan Jugoslavije;
2. monetarni sistem in emisijo denarja; devizni sistem, zunanjetrgovinski promet, kreditne in druge ekonomske odnose s tujino; oblikovanje denarnih in deviznih rezerv in razpolaganja z njimi, kadar je to v interesu za vso državo; carinsko in necarinsko zaščito; družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev; kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin; določanje dohodkov, ki jih imajo družbenopolitične skupnosti od obdavčevanja proizvodov in storitev v prometu; sistem in vire sredstev za financiranje federacije; določanje ukrepov omejitve trga in prostega prometa blaga in storitev ter ukrepov, ki so podlaga za kompenzacijo ter način in oblike kompenzacije; združevanje organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in njihovih združenj v gospodarsko zbornico za celotno območje Socialistične federativne republike Jugoslavije in obvezno združevanje organizacij združenega dela v poslovne skupnosti; avtentično razlago zveznih zakonov, ki jih sprejema zbor republik in pokrajin;
3. določanje skupnega obsega sredstev zveznega proračuna za vsako leto;
4. odločanje o ustanovitvi skladov in prevzemanju obveznosti federacije, razen kadar so po ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije zvezni organi pooblaščeni, da sami ustanavljajo sklade in sami prevzemajo obveznosti federacije;
5. ratificiranje mednarodnih pogodb, ki terjajo izdajo novih ali spremembo veljavnih zakonov, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.

327. člen

Skupščina Socialistične republike Slovenije in njena delegacija v Zboru republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije imata pravico, da v skladu z ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije predlagata zakone in druge splošne akte iz delovnega področja tega zbora, ki se sprejemajo na podlagi soglasja skupščin republik in avtonomnih pokrajin.

328. člen

Predpise za izvrševanje zakonov izdajajo Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije in republiški upravni organi v skladu s to ustavo in ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Občinski organ lahko izda predpis za izvršitev zakona samo, če je za to izrecno pooblaščen z zakonom.

329. člen

Zakone neposredno izvršujejo občinski organi v skladu s to ustavo in z ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Republiški organi neposredno izvršujejo zakon samo, če so za to izrecno pooblaščeni z zakonom.

330. člen

Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti sodelujejo republiški upravni organi s pristojnimi občinskimi upravnimi organi.

Republiški upravni organi lahko zahtevajo od ustreznih občinskih upravnih organov poročila, obvestila in mnenja in jim lahko dajejo svoje mnenje in pripombe v zvezi z reševanjem upravnih zadev.

Republiški upravni organi morajo opozarjati Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije na nezakonite akte občinskih skupščin ter na njihove akte, ki so v nasprotju s politiko Skupščine Socialistične republike Slovenije, in na nezakonite akte občinskih upravnih organov.

331. člen

Republiški upravni organi imajo pravico, da v zadevah, ki so splošnega pomena za republiko, v skladu z zakonom opravljajo nadzorstvo nad delom občinskih upravnih organov, izdajajo tem organom obvezna navodila in lahko zadržijo izvršitev njihovih nezakonitih aktov, ki so izdani izven upravnega postopka.

Z zakonom se lahko predpiše, da so občine dolžne ustanoviti upravne organe za opravljanje določenih zadev, ki so splošnega pomena za republiko.

Občinski upravni organi morajo zagotoviti izvrševanje zakonov, aktov in ukrepov republiških organov v zadevah, ki so splošnega pomena za republiko. V ta namen so dolžni sodelovati z republiškimi organi, če ti zahtevajo tako sodelovanje v skladu z zakonom.

Zadeve splošnega pomena za republiko so z zakonom določene zadeve, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in dolžnosti republike, in jih neposredno izvršujejo organi v občinah.

Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije ima pravico in dolžnost, da opozarja občinske skupščine na nezakonito ali nepravilno delo občinskih upravnih organov pri izvrševanju zakonov, aktov in ukrepov republiških organov v zadevah, ki so splošnega pomena za republiko.

332. člen

Republika lahko zagotavlja izvrševanje zakonov v občinah neposredno po svojih organih, če občinski organi ne zagotove in dokler ne zagotove njihovega izvrševanja.

333. člen

Z zakonom se lahko določi, da republiški upravni organi na celotnem območju Socialistične republike Slovenije neposredno opravljajo inšpekcijo nad izvrševanjem zakonov in drugih predpisov, za katerih izvrševanje so dolžni skrbeti.

II. poglavje - SKUPŠČINA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE

1. Položaj in pristojnosti

334. člen

Skupščina Socialistične republike Slovenije je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti republike.

Skupščina Socialistične republike Slovenije izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru te ustave in zakonov.

335. člen

Skupščina Socialistične republike Slovenije:

• odloča o spremembi ustave Socialistične republike Slovenije in daje soglasje k spremembi ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije;

• sklepa o spremembi meja Socialistične republike Slovenije;

• določa splošna načela, cilje in smer politike Socialistične republike Slovenije;

• sprejema družbeni plan Socialistične republike Slovenije,

• sprejema zakone;

• sprejema republiški proračun in potrjuje zaključni račun o izvršitvi republiškega proračuna;

• daje soglasje k zakonom oziroma k drugim splošnim aktom, za katere je po ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije določeno, da jih sprejema Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije na podlagi soglasja in avtonomnih pokrajin;

• daje obvezno razlago republiških zakonov;

• spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju;

• obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, in usklajuje njihove odnose in interese;

• razpisuje republiški referendum;

• odloča o razpisu javnih posojil;

• odloča o podaljšanju mandata članom delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in delegatom v družbenopolitičnih zborih skupščin družbenopolitičnih skupnosti;

• obravnava in določa politiko izvrševanja republiških zakonov;

• sodeluje s Skupščino Socialistične federativne republike Jugoslavije in skupščinami drugih republik in avtonomnih pokrajin.

• obravnava poročila republiških organov ter samoupravnih organizacij, za katere tako določa zakon;

• obravnava mnenja in predloge Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije o uresničevanju varstva ustavnosti in zakonitosti;

• obravnava mnenja in predloge sodišč za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti in obvestila sodišč in javnih tožilstev o uporabi predpisov in samoupravnih splošnih aktov ter problematiko dela sodišč in javnih tožilstev;

• razglasi izvolitev Predsedstva republike, objavi njegovo sestavo in odloča o prenehanju mandata predsednika, člana ali Predsedstva republike v celoti;

• voli in razrešuje predsednika in podpredsednike Skupščine Socialistične republike Slovenije;

• voli in odpokliče delegate za Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije;

• voli in razrešuje člana Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije;

• voli in razrešuje predsednika, enega ali več podpredsednikov in člane Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije; imenuje in razrešuje republiške sekretarje ter z zakonom določene druge republiške funkcionarje, ki vodijo republiške upravne organe;

• imenuje in razrešuje generalnega sekretarja Skupščine Socialistične republike Slovenije;

• imenuje in razrešuje člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je tako določeno z ustavo, zakonom ali drugim aktom skupščine;

• voli oziroma imenuje in razrešuje druge republiške funkcionarje, ki jih določa zakon ali drug akt Skupščine Socialistične republike Slovenije;

• voli in razrešuje člane Sveta republike;

• voli in razrešuje predsednika in sodnike Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije, Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije in drugih sodišč v republiki, ki jih določa zakon;

• imenuje in razrešuje javnega tožilca Socialistične republike Slovenije in druge javne tožilce v republiki, ki jih določa zakon;

• imenuje in razrešuje družbenega pravobranilca samoupravljanja Socialistične republike Slovenije;

• opravlja politično nadzorstvo nad delom Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije in republiških upravnih organov ter nosilcev javnih in družbenih funkcij, odgovornih Skupščini Socialistične republike Slovenije ter s svojimi smernicami usmerja delo teh organov;

• nadzoruje izvrševanje družbenega plana Socialistične republike Slovenije in republiškega proračuna;

• opravlja družbeno nadzorstvo;

• daje amnestijo za kazniva dejanja, ki so določena z republiškimi zakoni;

• ustanavlja organizacije združenega dela ter druge organizacije, razen v primerih, ko je po zakonu za to pristojen Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije;

• opravlja druge zadeve, ki so ji dane s to ustavo.

336. člen

Skupščina Socialistične republike Slovenije obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za republiko kot celoto, in lahko v okviru pravic in dolžnosti republike sprejema deklaracije in resolucije.

Skupščina Socialistične republike Slovenije daje priporočila organom družbenopolitičnih skupnosti v republiki ter organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim o vprašanjih splošnega pomena.

337. člen

Skupščina Socialistične republike Slovenije lahko sklene, da se predlog zakona ali drugo vprašanje iz njene pristojnosti predloži delovnim ljudem in občanom, da se na referendumu o njem izjavijo, in sicer preden ga sprejme ali o njem odloči ali potem, ko ga je že sprejela oziroma o njem odločila.

Odločitev delovnih ljudi in občanov je za Skupščino Socialistične republike Slovenije obvezna. Dve leti po referendumu Skupščina Socialistične republike Slovenije ne more izdati zakona ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.

2. Sestava in volitve

338. člen

Skupščino Socialistične republike Slovenije sestavljajo zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor.

Zbor združenega dela šteje 150 delegatov, družbenopolitični zbor pa 50 delegatov; v zboru občin ima vsaka občina in skupnost občin kot posebna družbenopolitična skupnost po enega delegata.

339. člen

O izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije se izjavijo delegati družbenopolitičnih zborov občinskih skupščin. Postopek volitev članov družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije določa zakon.

3. Področje in delo

340. člen

Zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti Skupščine Socialistične republike Slovenije enakopravno oziroma skupaj, zbor združenega dela in zbor občin pa tudi samostojno.

O zadevah iz pristojnosti Skupščine Socialistične republike Slovenije, o katerih soodločajo na podlagi te ustave skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, odločajo pristojni zbori skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.

341. člen

Zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor enakopravno:

1. odločajo:
   • o spremembi ustave Socialistične republike Slovenije;
   • o spremembi meja Socialistične republike Slovenije;
   • o podaljšanju mandata članom delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in delegatom v družbenopolitičnih zborih skupščin družbenopolitičnih skupnosti;
2. dajejo soglasja:
   • k spremembi ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije;
   • k družbenemu planu Jugoslavije;
3. sprejemajo poslovnik Skupščine Socialistične republike Slovenije.

342. člen

Zbor združenega dela in zbor občin enakopravno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo sprejemata zakone in druge splošne akte, ki se nanašajo na:

• sistem družbenega planiranja;

• družbenoekonomski razvoj Socialistične republike Slovenije, programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan Socialistične republike Slovenije ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki;

• uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike in v skladu s tem usmerjanje delitve dohodka;

• zaposlovanje in socialno varnost;

• družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev;

• sistem financiranja družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti;

• davčni sistem;

• republiški proračun in zaključni račun;

• republiške blagovne rezerve;

• javna posojila;

• temeljna načela za financiranje skupnih potreb v krajevni skupnosti in v občini;

• temeljna načela za organizacijo samoupravnih interesnih skupnosti in medsebojna razmerja delavcev na teh področjih;

• obveznost ustanavljanja samoupravnih interesnih skupnosti oziroma njihovo ustanovitev, načela za njihovo organizacijo in medsebojna razmerja delavcev ter obveznost plačevanja prispevkov tem skupnostim;

• odločitve o začasni ureditvi vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih sama ne odloči;

• začasne ukrepe zoper organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije;

• temeljna vprašanja sistema in politike razvoja na vseh področjih družbenih dejavnosti in na področjih dejavnosti posebnega družbenega pomena v gospodarstvu;

• temelje stanovanjske politike in usmerjanje razvoja stanovanjskega gospodarstva ter lastninsko in razpolagalno pravico občanov na stanovanjskih in poslovnih zgradbah ter na posameznih stanovanjskih in poslovnih prostorih;

• mednarodne odnose;

• ljudsko obrambo v republiki, državno in javno varnost in sistem družbene samozaščite;

• varnost prometa, varstvo pred požari in naravnimi nesrečami;

• varstvo živali in rastlin pred kužnimi boleznimi;

• gospodarjenje s prostorom, prostorsko in urbanistično planiranje;

• varstvo narave in človekovega okolja;

• temeljna načela za prostorsko urejanje naselij;

• temeljna načela za urejanje in uporabo stavbnih zemljišč in temeljna načela za urejanje in izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;

• projektiranje, investiranje in graditev objektov;

• družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine;

• določanje kaznivih dejanj in kazni zanje, varnostne in vzgojne ukrepe, posebne sodne postopke in postopek o prekrških ter izvrševanje kazenskih sankcij;

• amnestijo in pomilostitev;

• organizacijo sodišč in javnih tožilstev;

• organizacijo družbenih pravobranilstev samoupravljanja;

• odvetništvo in drugo pravno pomoč;

• družbeni sistem informiranja in splošne pogoje dejavnosti javnega obveščanja;

• družinska razmerja in zakonsko zvezo;

• dedovanje;

• lastninskopravne odnose in obligacijska razmerja;

• premoženjska in druga materialnopravna razmerja na področju prometa;

• ustanavljanje in organizacijo republiških organov in njihovih služb in temeljna načela za organizacijo občinskih upravnih služb;

• republiški referendum in temeljna načela za referendum v občini, v krajevni skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih in v organizacijah združenega dela;

• republiške praznike;

• republiška priznanja in odlikovanja;

• sistem zbiranja, obdelave in objavljanja evidenčnih, statističnih in drugih podatkov, ki imajo pomen za republiko;

• druge zadeve skupnega pomena za delovne ljudi v združenem delu, v krajevnih skupnostih in občinah;

Zbor združenega dela in zbor občin enakopravno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo dajeta soglasje k zveznim zakonom in drugim splošnim aktom, ki jih sprejema zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije na podlagi soglasja republiških in pokrajinskih skupščin, če te zadeve niso v samostojni pristojnosti zbora združenega dela.

343. člen

Skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje republike na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva enakopravno z zborom združenega dela in zborom občin sprejema zakone in druge splošne akte, ki se nanašajo na vprašanja s teh področij.

Z ustavnim zakonom se lahko določi, da tudi skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike odločajo enakopravno z zborom združenega dela in zborom občin o sistemskih in o drugih temeljnih vprašanjih z njihovega področja.

Pristojni zbori Skupščine Socialistične republike Slovenije samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti za območje republike, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih ne odloči, ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe proti samoupravnim interesnim skupnostim za območje republike v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov proti organizacijam združenega dela.

344. člen

Družbenopolitični zbor enakopravno sprejema zakone in druge splošne akte s pristojnim zborom oziroma pristojnima zboroma, ki se nanašajo na:

• uresničevanje, razvoj in varstvo z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema;

• uresničevanje ustavnega položaja in enakopravnosti narodov in narodnosti;

• uresničevanje temeljnih skupnih interesov socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin;

• mednarodne odnose, ljudsko obrambo v republiki, državno varnost in sistem družbene samozaščite;

• temeljna vprašanja s področja kadrovske politike.

345. člen

Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja zakonov in drugih splošnih aktov z zborom združenega dela in zborom občin tako, da sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na:

• temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega razvoja Socialistične republike Slovenije, ki so vsebovana v programih dolgoročnega razvoja in srednjeročnih družbenih planih;

• uresničevanje ustavnosti in zakonitosti in varstvo svoboščin in pravic človeka in občana;

• družbeni sistem informiranja in splošne pogoje javnega obveščanja.

346. člen

Zbor združenega dela samostojno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo sprejema zakone in druge splošne akte, ki se nanašajo na:

• medsebojna razmerja v združenem delu;

• varstvo pri delu;

• nadomestila organizacijam združenega dela, ki jim republiški ukrepi za izvajanje določene ekonomske politike trajneje in v večjem obsegu onemogočajo normalno reprodukcijo;

• Narodno banko Slovenije, bančništvo, kreditno-monetarno in bančno dejavnost;

• službo družbenega knjigovodstva v republiki;

• zavarovalstvo in obvezno zavarovanje oseb in premoženja;

• stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij;

• varstvo kakovosti proizvodov in storitev.

Zbor združenega dela samostojno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo daje soglasje k zveznim zakonom in drugim splošnim aktom, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije na podlagi soglasja republiških in pokrajinskih skupščin in ki se nanašajo na:

• ratificiranje mednarodnih pogodb, ki terjajo izdajo novih ali spremembo veljavnih zakonov;

• združevanje organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in njihovih združenj v gospodarsko zbornico za celotno območje Socialistične federativne republike Jugoslavije;

• obvezno združevanje organizacij združenega dela v poslovne skupnosti.

347. člen

Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.

348. člen

Zbor občin samostojno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo sprejema zakone in druge splošne akte, ki se nanašajo na:

• temeljna načela za organizacijo samoupravljanja v občini in krajevni skupnosti;

• ustanavljanje oziroma odpravljanje občin in spreminjanje njihovih območij;

• državljanstvo in državljanska stanja;

• združevanje občanov, javne shode in prireditve;

• pravni položaj verskih skupnosti;

• žige, pečate in overitve podpisov;

• temeljna vprašanja upravljanja in vzdrževanja občinskih cest ter mestnih ulic in urejanje prometa na njih.

349. člen

Zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor na skupni seji:

• razglasijo izvolitev Predsedstva republike, objavijo njegovo sestavo in odločajo o prenehanju mandata predsednika, člana ali Predsedstva republike v celoti;

• volijo in razrešujejo s tajnim glasovanjem člana Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije;

• volijo in odpokličejo s tajnim glasovanjem delegate za Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.

350. člen

Zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor enakopravno:

• volijo in razrešujejo predsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije, podpredsednike Skupščine Socialistične republike Slovenije in imenujejo ter razrešujejo generalnega sekretarja Skupščine Socialistične republike Slovenije;

• volijo in razrešujejo člane Sveta republike;

• volijo in razrešujejo predsednika, enega ali več podpredsednikov in člane Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije; imenujejo in razrešujejo republiške sekretarje ter z zakonom določene druge republiške funkcionarje, ki vodijo republiške upravne organe;

• volijo in razrešujejo predsednike in člane stalnih komisij Skupščine Socialistične republike Slovenije;

• volijo in razrešujejo predsednika in sodnike Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije;

• volijo in razrešujejo predsednika in sodnike Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije ter drugih sodišč v republiki, ki jih določa zakon;

• imenujejo in razrešujejo javnega tožilca Socialistične republike Slovenije ter druge javne tožilce v republiki, ki jih določa zakon;

• imenujejo in razrešujejo družbenega pravobranilca samoupravljanja Socialistične republike Slovenije;

• volijo oziroma imenujejo in razrešujejo druge republiške funkcionarje, ki jih določa zakon ali drug akt Skupščine Socialistične republike Slovenije;

• imenujejo in razrešujejo člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je tako določeno z ustavo, zakonom ali drugim aktom Skupščine Socialistične republike Slovenije.

351. člen

Predlog o izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi republiških funkcionarjev je sprejet, če so tak predlog sprejeli zbori, ki odločajo o izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi teh funkcionarjev, enakopravno. Če predloga ne sprejme eden od zborov, predloži komisija Skupščine Socialistične republike Slovenije za volitve in imenovanja oziroma drug pooblaščen predlagatelj nov predlog.

352. člen

Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja samostojno obravnava vprašanja s teh področij, spremlja stanje in razvoj, zavzema stališča, sprejema sklepe in daje pobude za izvajanje politike, predpisov in drugih splošnih aktov Skupščine Socialistične republike Slovenije, obravnava stanje kadrov in potrebe po kadrih, spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju, razvija sodelovanje in usklajuje odnose temeljnih organizacij združenega dela oziroma skupnosti, ter daje organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim priporočila o teh vprašanjih.

Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije poročila in mu postavlja vprašanja.

Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od republiških sekretarjev in drugih funkcionarjev na čelu republiških upravnih organov.

353. člen

Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.

Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora.

Če pristojni zbor oziroma pristojna zbora s takim stališčem oziroma predlogom ne soglašata, je lahko zakon ali drug akt, na katerega se tako stališče oziroma predlog nanaša, sprejet šele, ko se opravi postopek, določen s poslovnikom Skupščine Socialistične republike Slovenije, po katerem razpravljata o spornem vprašanju pristojni zbor oziroma pristojna zbora in zbor, ki je dal stališče oziroma predlog.

354. člen

Zakon ali drug akt lahko predlaga vsak delegat oziroma skupina delegatov v svojem zboru, Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije, skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje republike, odbor zbora, komisija skupščine, skupna komisija dveh ali več zborov in občinska skupščina.

Republiški sekretarji in drugi funkcionarji na čelu samostojnih republiških upravnih organov lahko predlagajo Skupščini Socialistične republike Slovenije zakon ali drug akt s svojega delovnega področja.

355. člen

Vsak zbor lahko predlaga izdajo zakona ali drugega akta tudi o zadevah, ki spadajo v področje drugega zbora.

Zahtevo za izdajo zakona lahko dajo tudi družbenopolitične organizacije, gospodarska zbornica, samoupravne organizacije in skupnosti, društva in občani.

356. člen

Delegati v zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, razpravljajo in usklajujejo stališča, da bi za odločitev dosegli soglasje, in po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi glasovanji oziroma izjavljanji.

O tem, kdaj se da zakon, splošni akt ali druga odločitev na končno glasovanje, odloči predsednik zbora. Če to predlaga delovno telo Skupščine Socialistične republike Slovenije, Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije ali s poslovnikom določeno število delegatov, pa se predsednik zbora s tem ne strinja, odloči o tem zbor.

357. člen

Vsak zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.

Zbor veljavno sprejme zakon, splošni akt in drugo končno odločitev z večino glasov vseh delegatov v zboru, če se s to ustavo ne zahteva višja stopnja soglasja. Druge odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih delegatov.

Kadar zbori Skupščine Socialistične republike Slovenije odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov vseh delegatov vseh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora.

Glasovanje je javno. Če zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.

358. člen

Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji.

Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju zakona ali drugega akta, lahko sklenejo, da bodo zakon oziroma akt obravnavali ali pa tudi sprejeli skupaj.

Če zbori sklenejo, da bodo zasedali skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora posebej.

Predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije lahko v sporazumu s predsedniki zborov, skliče sejo zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo vprašanja, ki so skupnega pomena za zbore.

359. člen

Pristojni zbor lahko zahteva od drugega zbora mnenja o predlogih zakonov in drugih vprašanjih.

Pristojni zbor mora obravnavati tako mnenje in zavzeti do njega stališče.

360. člen

Pristojni zbor lahko sklene, da se zakonski predlog da v javno obravnavo ali pa, da se k obravnavanju predloga zakona ali drugega akta povabijo predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev.

361. člen

Skupščina Socialistične republike Slovenije in vsak zbor skupščine imajo svoj poslovnik, s katerim urejajo delo, faze postopka za sprejemanje zakonov, splošnih aktov in drugih odločitev glede na doseženo stopnjo soglasja, način usklajevanja stališč in preverjanje stopnje soglasja, natančneje določijo delovna področja zborov, soodločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo Skupščine Socialistične republike Slovenije in njenih zborov pomembne zadeve.

4. Sprejemanje zakonov

362. člen

Zakon oziroma drug akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je po tej ustavi družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če so ga zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejeli v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.

Če se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga zakona ali drugega akta, ali če predlog zakona oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.

Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije.

Če Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije ugotovi, da je ureditev vprašanja, o katerem ni bilo doseženo soglasje, nujna zato, ker bi zaradi nerešenega vprašanja lahko nastala za republiko občutna škoda, ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti oziroma zadev, ki so posebnega družbenega pomena, lahko predlaga Predsedstvu republike, da se sprejme zakon o začasnih ukrepih, s katerim naj se začasno uredi to vprašanje.

Če se Predsedstvo republike strinja s tem, da je zakon o začasnih ukrepih potreben, določi Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije predlog zakona o začasnih ukrepih in ga predloži zborom oziroma zborom in skupščini samoupravne interesne skupnosti, ki so pristojni za odločanje o vprašanju, o katerem ni bilo doseženo soglasje.

Zakon o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti.

Če zakon o začasnih ukrepih v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti ni sprejet v enakem besedilu, lahko Predsedstvo republike predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov Skupščine Socialistične republike Slovenije. Zbori skupščine Socialistične republike Slovenije na skupni seji veljavno sklepajo o zakonu o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Zakon o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.

Zakon o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.

Če proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja na temelju proračuna iz prejšnjega leta.

5. Predsednik in podpredsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije in predsedniki zborov

363. člen

Skupščina Socialistične republike Slovenije ima predsednika in enega ali več podpredsednikov, ki jih izvoli izmed delegatov v zborih Skupščine Socialistične republike Slovenije.

Predsednik in podpredsednik skupščine ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to funkcijo.

364. člen

Predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije predstavlja skupščino; sklicuje in vodi skupno sejo vseh zborov skupščine; skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku; podpisuje zakone in druge akte, ki jih sprejema skupščina, razen resolucij, deklaracij in priporočil, ki jih sprejema posamezen zbor; opravlja druge zadeve, ki so mu dane s skupščinskim poslovnikom.

Predsednik skupščine skupno s podpredsedniki skupščine in s predsedniki zborov obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, skrbi za sodelovanje Skupščine Socialistične republike Slovenije s Skupščino Socialistične federativne republike Jugoslavije in skupščinami socialističnih republik, avtonomnih pokrajin in občin, skrbi za izvajanje poslovnika skupščine, razlaga določbe poslovnikov skupščine in zborov glede pristojnosti zborov in teles skupščine in sprejema stališča o drugih s poslovnikom skupščine določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov.

Če je predsednik zadržan, ga nadomestuje podpredsednik.

365. člen

Vsak zbor ima predsednika in podpredsednika zbora, ki ju izvoli izmed delegatov zbora.

Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora, podpisuje resolucije, deklaracije in priporočila zbora, skrbi, da se dela po poslovniku in opravlja druge zadeve, ki so določene s poslovnikom zbora.

Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine, Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije ali najmanj ena petina delegatov v zboru. Če predsednik zbora ne skliče seje, ko bi jo po ustavi moral sklicati, jo lahko skliče skupina dvajsetih delegatov ali predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije.

Če je predsednik zbora zadržan, ga nadomestuje podpredsednik.

366. člen

Položaj in delo delegatov, ki opravljajo v Skupščini Socialistične republike Slovenije določene funkcije, se ureja s poslovnikom Skupščine Socialistične republike Slovenije.

367. člen

Vsak zbor samostojno odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na zasedanju zbora in o imunitetnih vprašanjih delegatov.

Vsak zbor ima svojo stalno komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.

368. člen

Skupščina ima generalnega sekretarja.

Skupščina Socialistične republike Slovenije lahko ustanovi strokovne, posvetovalne in podobne službe, ki so potrebne za opravljanje zadev v zvezi z delom skupščine.

6. Stalna in občasna telesa skupščine

369. člen

Skupščina Socialistične republike Slovenije in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa, da proučijo predloge zakonov in drugih aktov, da proučijo druga vprašanja s svojega delovnega področja in da spremljajo izvrševanje zakonov in drugih aktov skupščine.

Sestavo, naloge in način dela teles določajo poslovniki ali odloki skupščine oziroma zborov.

370. člen

Komisija Skupščine Socialistične republike Slovenije za narodnosti obravnava vprašanja, ki zadevajo narodnostni značaj, položaj, pravice in razvojne možnosti italijanske oziroma madžarske narodnosti.

Komisijo sestavlja enako število pripadnikov slovenskega naroda, italijanske in madžarske narodnosti.

371. člen

S poslovnikom Skupščine Socialistične republike Slovenije so lahko posameznim delovnim telesom skupščine in zborom dana pooblastila, da opravljajo ankete in poizvedbe ter v ta namen zahtevajo od državnih organov in organizacij potrebne podatke, spise in druge listine, kakor tudi druga pooblastila za izpolnitev njihovih nalog.

Delovna telesa skupščine ne morejo imeti preiskovalnih ali drugih sodnih funkcij.

7. Izvolitev člana Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije

372. člen

Člana Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije voli Skupščina Socialistične republike Slovenije.

Kandidata za člana Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije predlaga Skupščini Socialistične republike Slovenije Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije po prej opravljenem postopku kandidiranja.

V primeru odsotnosti oziroma daljše zadržanosti nadomešča člana Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije predsednik Predsedstva republike.

373. člen

Član Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije je za svoje delo odgovoren Skupščini Socialistične republike Slovenije.

Skupščina Socialistične republike Slovenije odpokliče člana Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije, če ugotovi, da je pri opravljanju svoje funkcije deloval v nasprotju z ustavo ali v nasprotju s temelji politike Skupščine Socialistične republike Slovenije.

374. člen

Načela kandidacijskega postopka ter postopek izvolitve in odpoklica člana Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije ureja zakon.

III. poglavje - PREDSEDSTVO SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE

375. člen

Predsedstvo republike predstavlja Socialistično republiko Slovenijo in opravlja druge s to ustavo določene pravice in dolžnosti.

376. člen

Predsedstvo republike obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varstva z ustavo določenega reda, mednarodnih odnosov in druga temeljna politična vprašanja iz pristojnosti Skupščine Socialistične republike Slovenije, zavzema stališča o teh vprašanjih, daje pobudo za njihovo obravnavo in lahko daje predloge za njihovo reševanje pristojnim organom družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih organizacij in skupnosti ter predlaga razpravo o teh vprašanjih v družbenopolitičnih organizacijah.

Predsedstvo republike lahko v okviru svojih pravic in dolžnosti obravnava vprašanja izvajanja politike, ki jo je v svojih aktih določila Skupščina Socialistične republike Slovenije, zavzema o njih stališča in lahko daje predloge za njihovo reševanje ter jih sporoča pristojnim organom.

377. člen

Predsedstvo republike obravnava vprašanja, ki se nanašajo na enakopravnost narodov in narodnosti in usklajevanje temeljnih skupnih interesov Socialistične republike Slovenije in drugih republik in avtonomnih pokrajin, zavzema stališča o teh vprašanjih in daje pobude in predloge za njihovo reševanje.

Predsedstvo republike sodeluje s Predsedstvom Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsedstvi socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin.

378. člen

Predsedstvo republike v okviru svojih pravic in dolžnosti pripravlja ljudsko obrambo, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor.

Predsedstvo republike v okviru načrtov, sklepov in smernic Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije določa načrte obrambe republike, daje smernice za sprejemanje ukrepov za pripravo gospodarstva in družbenih dejavnosti in za mobilizacijo vseh človeških in materialnih virov in sil za obrambo države, za usklajevanje načrtov in ukrepov družbenopolitičnih skupnosti, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih organizacij za funkcioniranje in delo v primeru neposredne vojne nevarnosti in v vojni, in razvoj vseh drugih oblik splošne ljudske obrambe.

Predsedstvo republike ima svet za ljudsko obrambo.

Predsednik Predsedstva republike je predsednik sveta za ljudsko obrambo.

379. člen

Predsedstvo republike v okviru svojih pravic in dolžnosti:

1. predlaga Skupščini Socialistične republike Slovenije kandidata za predsednika Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije;
2. razglaša odlok o izvalitvi Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije;
3. razglaša zakone z ukazom;
4. predlaga Skupščini Socialistične republike Slovenije izvolitev in razrešitev predsednika in sodnikov Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije;
5. daje predloge za izvolitev oziroma imenovanje funkcionarjev iz Socialistične republike Slovenije, ki jih predlaga oziroma imenuje Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije oziroma predsednik republike;
6. podeljuje odlikovanja Socialistične republike Slovenije;
7. daje v skladu z zakonom pomilostitve za kazniva dejanja;
8. opravlja druge s to ustavo določene zadeve.

380. člen

Če Predsedstvo republike da predlog za reševanje vprašanja Skupščini Socialistične republike Slovenije, pa Skupščina Socialistične republike Slovenije predloga ne sprejme, Skupščina Socialistične republike Slovenije in Predsedstvo republike sporazumno določita postopek za obravnavanje spornih vprašanj.

381. člen

Predsedstvo republike v razširjeni sestavi, s predsednikom Skupščine Socialistične republike Slovenije, predsednikom Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije in predsedniki republiških vodstev Zveze sindikatov Slovenije, Zveze mladine Slovenije in Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije:

1. med vojno ali ob neposredni vojni nevarnosti izdaja na svojo pobudo ali na predlog Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije uredbe z zakonsko močjo o vprašanjih iz pristojnosti Skupščine Socialistične republike Slovenije, če se Skupščina Socialistične republike Slovenije ne more sestati. Te uredbe predloži Predsedstvo republike v potrditev Skupščini Socialistične republike Slovenije, brž ko se lahko Skupščina Socialistične republike Slovenije sestane. Z uredbo z zakonsko močjo, sprejeto za časa vojne, se lahko izjemoma, dokler traja to stanje in če to zahtevajo interesi obrambe države, suspendirajo posamezne določbe ustave Socialistične republike Slovenije, ki se nanašajo na posamezne svoboščine in pravice delovnih ljudi in občanov in pravice samoupravnih organizacij ali na sestavo in pooblastila izvršilnih, upravnih in drugih organov v Socialistični republiki Sloveniji. S tako uredbo se lahko ustanovijo pokrajinski odbori, ki opravljajo določene funkcije oblasti;
2. opravlja med vojno ali ob neposredni vojni nevarnosti, če se pristojni zbori Skupščine Socialistične republike Slovenije ne morejo sestati, vse zadeve v zvezi z volitvami in razrešitvami predsednika in članov Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije, z imenovanji in razrešitvami republiških sekretarjev in drugih republiških funkcionarjev, ki jih voli oziroma razrešuje Skupščina Socialistične republike Slovenije, ter zadeve v zvezi z mandatom in imuniteto delegatov.

382. člen

Predsedstvo republike izvršuje svoje pravice in, dolžnosti na podlagi in v okviru te ustave in zakonov in je za to odgovorno.

Predsedstvo republike obvešča Skupščino Socialistične republike Slovenije o svojem delu.

Skupščina Socialistične republike Slovenije lahko zahteva od Predsedstva republike, da da stališče o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki imajo pomen za delo Skupščine Socialistične republike Slovenije.

383. člen

Predsedstvo republike sestavljajo predsednik, šest članov in po položaju predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.

Listo kandidatov za člane Predsedstva republike določi kandidacijska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije: Načela kandidacijskega postopka za člane predsedstva ureja zakon.

Predsednika in člane Predsedstva republike volijo občinske skupščine in skupščine skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti, po postopku in na način, določen z zakonom.

Predsednik in člani Predsedstva republike so izvoljeni, če je za listo glasovala večina vseh delegatov v dveh tretjinah občinskih skupščin ter skupščin skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti.

384. člen

Skupščina Socialistične republike Slovenije razglasi izvolitev in objavi sestavo Predsedstva republike na skupni seji vseh zborov.

Člani Predsedstva republike dajo po izvolitvi na skupni seji vseh zborov Skupščine Socialistične republike Slovenije slovesno izjavo.

Predsedstvo republike prevzame dolžnost po slovesni izjavi.

385. člen

Član Predsedstva republike uživa imuniteto. Glede imunitete člana Predsedstva republike se primerno uporabljajo določbe o imuniteti delegatov v skupščini.

O imuniteti svojega člana odloča Predsedstvo republike.

386. člen

Člani Predsedstva republike se volijo za štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana Predsedstva republike.

387. člen

V primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojne se mandat članom Predsedstva republike podaljša, dokler traja takšno stanje in dokler niso dani pogoji za izvolitev novih članov Predsedstva republike.

388. člen

Član Predsedstva republike ne more opravljati samoupravne, javne ali druge družbene funkcije in poklicne dejavnosti, katerih opravljanje ni združljivo s funkcijo Predsedstva republike.

389. člen

Predsednik Predsedstva republike predstavlja v imenu Predsedstva Socialistično republiko Slovenijo, predstavlja Predsedstvo republike, sklicuje seje Predsedstva republike in jim predseduje, podpisuje akte, ki jih sprejema Predsedstvo republike, in skrbi za izvrševanje aktov in sklepov Predsedstva republike.

Predsednik v imenu Predsedstva republike opravlja med vojno, ob neposredni vojni nevarnosti in v drugih podobnih izrednih razmerah, ko se Predsedstvo republike ne more sestati, določene pravice in dolžnosti, za opravljanje katerih ga pooblasti Predsedstvo republike.

Predsednika Predsedstva republike nadomestuje v njegovi odsotnosti član, ki ga določi Predsedstvo republike.

390. člen

Predsedstvo republike dela na podlagi usklajenih stališč svojih članov.

Predsedstvo republike sprejme poslovnik o svojem delu, v katerem določi tudi način odločanja.

Predsedstvo republike Lahko ustanovi svete in druga delovna telesa, ki so potrebna za njegovo delo.

Na predlog Predsedstva republike se z zakonom določi sestava in delovno področje delovnih teles Predsedstva republike, ki se jim poveri samostojno opravljanje določenih zadev v okviru pravic in dolžnosti Predsedstva republike.

391. člen

Predsedstvo republike lahko sklicuje Svet republike zaradi obravnavanja vprašanj samoupravnega socialističnega razvoja, odnosov z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama in tujino ter zaradi obravnavanja drugih vprašanj splošne politike.

Člane Sveta republike voli na predlog Predsedstva republike Skupščina Socialistične republike Slovenije izmed družbenopolitičnih in drugih javnih delavcev.

392. člen

Predsedniku, članu ali Predsedstvu republike v celoti preneha mandat, če se ugotovi, da pri opravljanju svoje funkcije niso delovali v skladu z ustavo ali v skladu s temelji politike Skupščine Socialistične republike Slovenije.

Začetek postopka, v katerem se ugotavlja, da predsednik, član ali Predsedstvo republike v celoti pri opravljanju svoje funkcije niso delovali v skladu z ustavo ali v skladu s temelji politike Skupščine Socialistične republike Slovenije, predlaga republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva, zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije ali polovica občinskih skupščin.

O predlogu za prenehanje mandata predsednika, člana ali Predsedstva republike v celoti odloča Skupščina Socialistične republike Slovenije. Odločitev o prenehanju mandata je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh delegatov v vseh zborih Skupščine Socialistične republike Slovenije in če jo potrdita dve tretjini občinskih skupščin.

Predsedniku ali članu Predsedstva republike preneha mandat tudi, če je obsojen za kaznivo dejanje na kazen odvzema prostosti, ali če za trajno izgubi delovno sposobnost za opravljanje svoje funkcije in ko so ti razlogi sporočeni Skupščini Socialistične republike Slovenije.

IV. poglavje - IZVRŠNI SVET

393. člen

Izvršni svet je izvršilni organ Skupščine Socialistične republike Slovenije.

Izvršni svet je odgovoren Skupščini Socialistične republike Slovenije, v okviru pravic in dolžnosti republike, za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov Skupščine Socialistične republike Slovenije, kakor tudi za delo republiških upravnih organov.

Izvršni svet opravlja svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave in zakonov.

394. člen

Izvršni svet sestavljajo predsednik in določeno število članov.

Predsednika izvršnega sveta voli Skupščina Socialistične republike Slovenije na predlog Predsedstva republike po poprej opravljenem postopku v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije, člane sveta pa na predlog kandidata, ki ga je Predsedstvo republike predlagalo za predsednika sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja.

Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje Skupščina Socialistične republike Slovenije na predlog predsednika sveta izmed članov sveta republiške sekretarje, ki bodo vodili posamezne republiške sekretariate, in druge z zakonom določene republiške funkcionarje, ki bodo vodili republiške upravne organe.

Predsednika in člane izvršnega sveta voli Skupščina Socialistične republike Slovenije za štiri leta.

Za predsednika izvršnega sveta je lahko ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma.

Člani izvršnega sveta, republiški sekretarji in drugi z zakonom določeni republiški funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe, so lahko ponovno izvoljeni oziroma imenovani še za štiri leta. Skupščina Socialistične republike Slovenije sme izjemoma, če to zahtevajo posebno upravičeni razlogi, izvoliti oziroma imenovati takega funkcionarja še za štiri leta. Skupščina Socialistične republike Slovenije na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja odloči o tem, ali so razlogi za ponovno izvolitev člana izvršnega sveta utemeljeni.

395. člen

Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati Skupščini Socialistične republike Slovenije razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih.

Razrešitev ali odstop predsednika sveta ali odstop večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega sveta.

Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega sveta.

396. člen

Izvršni svet:

• skrbi za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, družbenega plana Socialistične republike Slovenije in drugih splošnih aktov Skupščine Socialistične republike Slovenije;

• izdaja uredbe in druge predpise za izvrševanje republiških zakonov, splošnih aktov Skupščine Socialistične republike Slovenije ter zveznih zakonov v okviru republiške pristojnosti, razen za izvrševanje zakonov iz 324. člena te ustave;

• predlaga zakone in druge splošne akte iz pristojnosti Skupščine Socialistične republike Slovenije;

• daje Skupščini Socialistične republike Slovenije mnenja o predlogih zakonov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji;

• predlaga družbeni plan Socialistične republike Slovenije;

• predlaga republiški proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna;

• izvršuje republiški proračun;

• predlaga ustanovitev ali odpravo republiških sekretariatov in drugih republiških upravnih organov, ki jih po ustavi ali zakonu ustanovi Skupščina Socialistične republike Slovenije;

• ustanavlja strokovne in druge službe za svoje potrebe ter skupne službe za potrebe republiških upravnih organov;

• določa splošna načela za notranjo organizacijo republiških upravnih organov;

• ustanavlja zavode za proučevanje in pripravo zadev iz svoje pristojnosti;

• daje Skupščini Socialistične republike Slovenije predloge za ustanovitev organizacij združenega dela in drugih organizacij oziroma jih ustanavlja sam, kolikor je za to z zakonom pooblaščen;

• usklajuje in usmerja delo republiških upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov Skupščine Socialistične republike Slovenije; nadzoruje delo republiških upravnih organov in razveljavlja predpise teh organov, ki so v nasprotju z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom Skupščine Socialistične republike Slovenije ali predpisom, ki ga je sam izdal zaradi izvršitve zakona, drugega predpisa ali splošnega akta, lahko pa, pod pogoji, določenimi z zakonom, odpravlja predpise teh organov;

• imenuje in razrešuje predstojnike republiških upravnih organov ter zavodov in organizacij, za katere tako določa zakon;

• sodeluje pri ustanavljanju medrepubliških komitejev in imenuje njihove člane.

397. člen

Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na seji.

Izvršni svet odloča z večino glasov navzočih članov.

398. člen

Predsednik izvršnega sveta predstavlja svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje ter skrbi za izvajanje sklepov sveta.

Predsednika sveta v njegovi odsotnosti ali daljši zadržanosti nadomestuje podpredsednik.

399. člen

Izvršni svet je dolžan obveščati Skupščino Socialistične republike Slovenije o svojem delu.

Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije, da se odloži obravnavanje predloga zakona ali drugega splošnega akta Skupščine Socialistične republike Slovenije ali da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija, iz članov pristojnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije in članov izvršnega sveta ali da se skliče seja pristojnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije, na kateri bi izvršni svet razložil svoja stališča.

Izvršni svet je dolžan, da zborom Skupščine Socialistične republike Slovenije na njihovo zahtevo da poročilo o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov in drugih aktov Skupščine Socialistične republike Slovenije.

Izvršni svet poroča Predsedstvu republike na lastno pobudo ali na njegovo zahtevo o vprašanjih iz svoje pristojnosti.

400. člen

Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja zakona ali drugega splošnega akta Skupščine Socialistične republike Slovenije, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani zakon ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.

Vsak zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.

Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora Skupščina Socialistične republike Slovenije obravnavati.

Če Skupščina Socialistične republike Slovenije izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.

401. člen

Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.

402. člen

Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo zakonov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen svet in predpisov, ki jih sam izdaja, ter predlagati svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo republiških upravnih organov.

Član izvršnega sveta ima pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem sveta predstavlja svet v Skupščini Socialistične republike Slovenije.

403. člen

Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v Skupščini Socialistične republike Slovenije. O imuniteti člana izvršnega sveta odloča svet.

V. poglavje - REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI

404. člen

Zadeve državne uprave iz republiške pristojnosti opravljajo republiški sekretariati in drugi republiški upravni organi in organizacije, ki se ustanovijo z zakonom. Z zakonom se določi njihovo delovno področje.

Za uresničevanje funkcije republiških organov se lahko z zakonom ustanovijo tudi znanstveni in drugi zavodi.

Za potrebe republiških organov se lahko ustanovijo strokovne in druge službe.

405. člen

Republiški upravni organi neposredno izvršujejo zakone in druge predpise samo, če je z zakonom to izrecno dano v njihovo pristojnost.

Republiški upravni organi samostojno opravljajo zadeve iz svoje pristojnosti na podlagi in v okviru ustave in zakonov. Pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti se morajo republiški upravni organi ravnati po zakonih in drugih predpisih ter po splošnih smernicah Skupščine Socialistične republike Slovenije.

Republiški upravni organi so dolžni zagotavljati strokovno pomoč občinskim upravnim organom.

Republiški upravni organi so dolžni zagotavljati izvajanje zakonov in drugih predpisov, za katerih izvrševanje so odgovorni.

406. člen

Republiški funkcionarji, ki vodijo delo republiških upravnih organov, lahko izdajajo pravilnike, odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov.

Republiški funkcionar, ki vodi delo republiškega upravnega organa, je osebno odgovoren za delo tega organa in za izvrševanje nalog in zadev iz njegove pristojnosti.

407. člen

Republiški funkcionarji, ki vodijo delo republiških upravnih organov, so dolžni poročati zborom Skupščine Socialistične republike Slovenije in Izvršnemu svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodijo.

Ti funkcionarji morajo na zahtevo zborov Skupščine Socialistične republike Slovenije in njihovih delovnih teles dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodijo. Na vprašanje delegatov v zborih Skupščine Socialistične republike Slovenije so dolžni dati odgovor.

VI. poglavje - USTAVNO SODIŠČE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE

408. člen

Ustavno sodišče:

• odloča o skladnosti republiških zakonov z ustavo Socialistične republike Slovenije;

• odloča o skladnosti vseh drugih predpisov in splošnih aktov družbenopolitičnih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji in samoupravnih splošnih aktov z ustavo Socialistične republike Slovenije, zakonom in drugimi predpisi;

• odloča, ali so predpisi in splošni akti družbenopolitičnih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji in samoupravni splošni akti v nasprotju z zveznim zakonom, za katerega izvrševanje niso neposredno odgovorni zvezni organi;

• odloča o sporih glede pravic in dolžnosti med republiko in drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi v republiki ter o sporih glede pravic in dolžnosti med temi družbenopolitičnimi skupnostmi, če za rešitev spora ni pristojno drugo sodišče;

• odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in organi družbenopolitičnih skupnosti z območja Socialistične republike Slovenije.

409. člen

Ustavno sodišče lahko oceni ustavnost zakonov ali ustavnost in zakonitost predpisov in drugih splošnih aktov, ki so nehali veljati, če od prenehanja veljavnosti do vložitve pobude ali predloga za začetek postopka oziroma do dneva, ko ustavno sodišče samo začne postopek, ni preteklo več kot leto dni.

410. člen

Ustavno sodišče spremlja pojave, ki so pomembni za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti, obvešča Skupščino Socialistične republike Slovenije o stanju in problemih uresničevanja ustavnosti in zakonitosti, daje Skupščini Socialistične republike Slovenije mnenja in predloge za izdajo, spremembe ali dopolnitve zakonov in za druge ukrepe za zagotovitev ustavnosti in zakonitosti, za varstvo pravic samoupravljanja ter drugih svoboščin in pravic občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti.

411. člen

Vsakdo lahko da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti pred ustavnim sodiščem.

Postopek pred ustavnim sodiščem začnejo s predlogom:

1) Skupščina Socialistične republike Slovenije in skupščina druge družbenopolitične skupnosti;

2) predsedstvo Socialistične republike Slovenije;

3) izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti, razen za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov, ki jih izda skupščina ustrezne družbenopolitične skupnosti;

4) sodišče, če v postopku pred njim nastane vprašanje ustavnosti in zakonitosti;

5) javni tožilec Socialistične republike Slovenije, če se pojavi vprašanje ustavnosti in zakonitosti v zvezi z delom javnih tožilstev;

6) družbeni pravobranilec samoupravljanja;

7) organizacija združenega dela, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost ali druga samoupravna organizacija in skupnost, če je prizadeta njena pravica, ki je določena v ustavi ali v zakonu;

8) republiški sekretar ali predstojnik drugega samostojnega republiškega organa, vsak v svojem delovnem področju, razen za oceno ustavnosti zakona ter ustavnosti in zakonitosti predpisa izvršnega sveta skupščine družbenopolitične skupnosti, katere organ je;

9) organ, ki je po ustavi ali zakonu pooblaščen zadržati izvršitev predpisa ali drugega splošnega akta, ker meni, da tak akt ni v skladu z ustavo ali zakonom oziroma da je v nasprotju z zveznim zakonom.

10) služba družbenega knjigovodstva.

Ustavno sodišče lahko tudi samo začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti.

412. člen

Če ustavno sodišče oceni, da republiški zakon ni v skladu s to ustavo, ugotovi to s svojo odločbo, ki jo pošlje Skupščini Socialistične republike Slovenije.

Skupščina Socialistične republike Slovenije mora v šestih mesecih od dneva prejema odločbe ustavnega sodišča republiški zakon uskladiti z ustavo. Če tega ne stori, prenehajo veljati zakon oziroma tiste njegove določbe, ki niso v skladu z ustavo; to ugotovi ustavno sodišče s posebno odločbo.

Ustavno sodišče lahko na predlog Skupščine Socialistične republike Slovenije podaljša rok za uskladitev zakona še največ za šest mesecev.

413. člen

Če ustavno sodišče ugotovi, da predpis, razen zakona, ali drug splošni akt ni v skladu z ustavo ali zakonom, oziroma, da je v nasprotju z zveznim zakonom, razveljavi ali odpravi tak predpis ali splošni akt oziroma tiste njegove določbe, ki niso v skladu z ustava ali zakonom, oziroma, ki so v nasprotju z zveznim zakonom.

414. člen

Zakoni, za katere je ugotovljeno, da so nehali veljati, in drugi predpisi ali splošni akti, ki so odpravljeni ali razveljavljeni, se ne uporabljajo za razmerja, nastala pred dnem objave odločbe ustavnega sodišča, če do tega dne niso bila pravnomočno rešena.

Predpisi in drugi splošni akti, izdani za izvrševanje predpisov ali samoupravnih splošnih aktov, ki jih ni mogoče več uporabljati, se ne uporabljajo od dneva objave odločbe ustavnega sodišča, če iz odločbe izhaja, da so v nasprotju s to ustavo ali zakonom.

Izvršitev pravnomočnih posamičnih aktov, izdanih na podlagi predpisov, ki jih ni mogoče več uporabljati, se ne more ne dovoliti, ne izvesti, če pa se je izvrševanje začelo, se ustavi.

415. člen

Vsakdo, čigar pravica je bila kršena z dokončnim ali pravnomočnim posamičnim aktom, izdanim na podlagi zakona, ki je po odločbi ustavnega sodišča nehal veljati, oziroma drugega predpisa ali samoupravnega splošnega akta, ki po odločbi ustavnega sodišča ni v skladu z ustavo ali zakonom, oziroma je v nasprotju z zveznim zakonom, ima pravico zahtevati od pristojnega organa spremembo tega posamičnega akta.

Spremembo dokončnega ali pravnomočnega posamičnega akta, izdanega na podlagi zakona, drugega predpisa ali splošnega akta, ki po odločbi ustavnega sodišča ni v skladu z ustavo ali zakonom, oziroma je v nasprotju z zveznim zakonom, je mogoče predlagati v šestih mesecih od dneva objave odločbe sodišča v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije, če od vročitve takega posamičnega akta do vložitve pobude ali predloga za začetek postopka oziroma do dneva, ko ustavno sodišče samo začne postopek, ni preteklo več kot eno leto.

Kadar sodišče s pravnomočno odločbo odkloni uporabo predpisa ali splošnega akta, češ da ni v skladu z ustavo ali zakonom oziroma, da je v nasprotju z zveznim zakonom, ustavno sodišče pa pozneje ugotovi, da take neskladnosti oziroma nasprotja ni, lahko vsak, ki mu je bila kršena kakšna pravica, zahteva spremembo pravnomočne odločbe sodišča v enem letu od dneva objave odločbe ustavnega sodišča.

Če se ugotovi, da se s spremembo posamičnega akta ne morejo odpraviti posledice, nastale zaradi uporabe predpisa ali drugega splošnega akta, ki ni bil v skladu z ustavo ali zakonom, oziroma, ki je bil v nasprotju z zveznim zakonom, lahko ustavno sodišče odredi, da se te posledice odpravijo z vrnitvijo v prešnje stanje, s povračilom škode ali kako drugače.

416. člen

Ustavno sodišče lahko v postopku do sprejetja končne odločitve odredi, da se zadrži izvajanje posamičnega akta ali posamičnega dejanja, ki je bilo začeto na podlagi zakona, drugega predpisa ali splošnega akta organa družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta, katerega ustavnost oziroma zakonitost ocenjuje, če bi zaradi njegovega izvajanja lahko nastale nepopravljive škodljive posledice.

417. člen

Če ustavno sodišče ugotovi, da pristojni organ ni izdal predpisa za izvrševanje določb ustave, zakona ali drugega predpisa, čeprav je bil to dolžan, obvesti o tem Skupščino Socialistične republike Slovenije.

418. člen

Delo ustavnega sodišča je javno.

419. člen

Državni organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij morajo dajati ustavnemu sodišču na njegovo zahtevo podatke in obvestila, ki so mu potrebna za delo, in po nalogu sodišča opravljati dejanja, ki imajo pomen za postopek.

420. člen

Ustavno sodišče sprejema odločbe in sklepe z večino glasov vseh svojih članov.

Član ustavnega sodišča, ki izrazi ločeno mnenje, ima pravico in dolžnost izraziti to mnenje pismeno in ga predložiti sodišču.

421. člen

Ustavno sodišče odloča praviloma na podlagi obravnave. Obravnava je javna, vendar sme ustavno sodišče iz upravičenih razlogov odločiti, da obravnava ali del obravnave ni javen.

422. člen

Kadar je zakon, drug predpis, splošni akt organa družbenopolitične skupnosti ali samoupravni splošni akt med postopkom usklajen z ustavo oziroma zakonom, niso pa odpravljene posledice neustavnosti oziroma nezakonitosti, lahko ustavno sodišče z odločbo ugotovi, da zakon, drug predpis, splošni akt ali samoupravni splošni akt ni bil v skladu z ustavo oziroma z zakonom oziroma, da je bil v nasprotju z zveznim zakonom.

Ta odločba ima enak pravni učinek, kot odločba, s katero ustavno sodišče ugotavlja, da je zakon nehal veljati oziroma, s katero razveljavlja ali odpravlja drug predpis ali splošni akt.

423. člen

Odločbe ustavnega sodišča so obvezne in izvršljive.

Če je potrebno, zagotovi izvršitev odločb ustavnega sodišča Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije.

Ustavno sodišče lahko zahteva, da se zoper odgovorno osebo ukrepa, ker ni izvršila njegove odločbe.

424. člen

Odločbe ustavnega sodišča se objavljajo v republiškem uradnem glasilu, kakor tudi v uradnem glasilu, v katerem je bil objavljen predpis ali splošni akt organa družbenopolitične skupnosti, ali na način na kakršen je bil objavljen samoupravni splošni akt, o katerem je odločilo ustavno sodišče.

425. člen

Ustavno sodišče sestavljajo predsednik in osem sodnikov; izvoli jih na predlog Predsedstva republike Skupščina Socialistične republike Slovenije.

Predsednik in sodniki ustavnega sodišča se volijo za osem let in po preteku tega roka ne morejo biti ponovno izvoljeni.

Predsednik in sodniki ustavnega sodišča ne morejo hkrati opravljati funkcij v državnih ali samoupravnih organih.

Predsednik in sodniki ustavnega sodišča uživajo enako imuniteto kot delegati v Skupščini Socialistične republike Slovenije.

426. člen

Preden predsednik in sodniki ustavnega sodišča nastopijo svojo dolžnost, dajo slovesno izjavo pred predsednikom Predsedstva republike.

427. člen

Predsednik in sodniki ustavnega sodišča smejo biti pred potekom mandata razrešeni dolžnosti samo, če to sami zahtevajo, če so obsojeni za kaznivo dejanje na kazen odvzema prostosti, ali če za trajno izgube delovne sposobnosti za opravljanje svoje funkcije.

Razloge za razrešitev predsednika in sodnikov ustavnega sodišča pred iztekom njihovega mandata ugotovi sodišče in obvesti o tem Skupščino Socialistične republike Slovenije.

Če predsednik ali sodnik ustavnega sodišča zahteva razrešitev, Skupščina Socialistične republike Slovenije pa ne odloči o tej zahtevi v treh mesecih od dneva, ko je bila vložena, ugotovi sodišče na zahtevo predsednika oziroma sodnika, da mu je prenehala dolžnost pri sodišču in obvesti o tem Skupščino Socialistične republike Slovenije.

Ustavno sodišče lahko odloči, da predsednik ali sodnik, proti kateremu je uveden kazenski postopek, ne more opravljati sodniške dolžnosti, dokler ta postopek traja.

428. člen

Z zakonom se podrobneje določi postopek pred ustavnim sodiščem in pravni učinek njegovih odločb.

Ustavno sodišče samostojno ureja svojo organizacijo in delo.

VII. poglavje - VRHOVNO SODIŠČE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE

429. člen

Vrhovno sodišče Socialistične republike Slovenije:

• odloča o rednih pravnih sredstvih zoper odločbe rednih sodišč, kadar je to določeno z zakonom;

• odloča na prvi stopnji o zadevah, ki jih določa zakon;

• odloča o izrednih pravnih sredstvih v primerih, ki jih določa zakon;

• sprejema načelna stališča in načelna pravna mnenja, ki so pomembna za enotnost uporabe zakonov pri rednih sodiščih v Socialistični republiki Sloveniji;

• rešuje spore glede pristojnosti med sodišči na območju republike;

• opravlja druge zadeve, ki jih določata ustava in zakon.

430. člen

Vrhovno sodišče Socialistične republike Slovenije in samoupravna sodišča, ki dokončno odločajo o posameznih zadevah, zavzemajo prek svojih delegatov na skupni seji načelna pravna mnenja o vprašanjih, pomembnih za enotno uporabo zakonov in drugih predpisov.

Zakon določa sestavo, organizacijo in način dela te skupne seje.

VIII. poglavje - JAVNO TOŽILSTVO SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE

431. člen

Funkcijo javnega tožilstva v okviru pravic in dolžnosti republike opravlja javni tožilec Socialistične republike Slovenije.

432. člen

Javni tožilec Socialistične republike Slovenije:

• sodeluje pri obravnavanju zadev pri Vrhovnem sodišču Socialistične republike Slovenije na način, ki ga določa zakon;

• vlaga v skladu z zakonom izredna pravna sredstva pri Vrhovnem sodišču Socialistične republike Slovenije;

• rešuje spore glede pristojnosti med javnimi tožilstvi v Socialistični republiki Sloveniji;

• opravlja druge zadeve, ki jih določata ustava in zakon.

IX. poglavje - DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE

433. člen

Naloge družbenega pravobranilca samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti Socialistične republike Slovenije opravlja družbeni pravobranilec samoupravljanja Socialistične republike Slovenije.

X. poglavje - SLOVESNA IZJAVA

434. člen

Preden prevzamejo dolžnost, dajo predsednik in člani predsedstva Socialistične republike Slovenije ter predsednik in sodniki Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije slovesno izjavo.

Besedilo slovesne izjave se glasi:

»Izjavljam, da se bom boril za varstvo suverenosti, neodvisnosti in nedotakljivosti države in za uresničevanje oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, da se bom zavzemal za uresničevanje bratstva in enotnosti ter za enakopravnost narodov in narodnosti, za razvoj socialistične samoupravne družbe in za uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije in da bom ravnal po ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije in po ustavi Socialistične republike Slovenije in zakonih ter vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost.«

Predsednik in podpredsedniki Skupščine Socialistične republike Slovenije in predsedniki njenih zborov, predsednik in člani Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije, predsednik in sodniki Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije, republiški sekretarji in drugi republiški funkcionarji, ki jih voli ali imenuje Skupščina Socialistične republike Slovenije, dajo pred prevzemom dolžnosti slovesno izjavo v besedilu, ki ga določi Skupščina Socialistične republike Slovenije.