Valentinu Vodniku o veseli stoletnici 3. februarja 1858.
← Jutranja pesem. | Valentinu Vodniku o veseli stoletnici 3. februarja 1858. Prvenci Janez Bilc |
Prešernu. → |
|
I.
urediMed deželami matere Slave ima slovenska
Skoraj najmanj svetá, vendar zadnja še ni.
Vso lepoto narave, krasna zemljica, ti imaš,
Kámor okó se ozrè, vse tu oživljeno je. —
Stran notranjska prečudna! če si tud’ pusta in divja,
Tam, kjer na verhih hribov malo zelenega je,
Gradov silnih obrašča béršljen gole mirine,
Časov preteklih ostan’k, časov preteklih spomin.
In v pod goro, kjer solnca svit nikoli ne sije,
čuda kaže ti noč, vil stanovanje je tu.
Glej tam potok šumeči se vije, skrije se v zemljo,
Zopet iz nje pribobni, zopet izlije se v njo.
Kje je tako jezéro, da ribiča, lovca in kmeta
V enem letu redi? Ti, o Notranjsko, ga ’maš!
Lepa tud’ ti si stran rodovitna, gorka dolenska
Góre ozaljšane so z milo tertico vse.
Kaj pa o tebi čem reči, deželica krasna gorenska?
Silnih snežnikov si dom, Save peneče si vir.
Kviško kipi tú Veršác, parnas slovénski častiti;
Tu se dviguje Trigláv, gor slovenskih glavar.
Bleško jezero, kraj naj lepši pokrajne slovenske,
Ladjico nese lahko v cerkev kraljice nebés.
Tudi o Štajarska z blago Koroško in milo Gorico
Hčere vedno ljubé, matere Slave ste ble. —
Vse o dežele Slovenije lepe! le urno vstanite,
Dan preveseli se je dánes prikazal za vas.
Dánes je časa prehitro kolo sto lét overtelo,
Kar prisijalo je solnce Slovencev rodú.
Danes rodil se je pesnik preslavni, ki pervi prepeval
V milem jeziku čast krasne deželice je.
Vila slovenska zbudila slavnega Vodnika čute,
Tekla po žilah je domorodna mu kri.
Notranj’c, Dólenec z Gorencem, Korošec in Štajerc, Goričan!
Pevajte slavo glasnó milemu pesniku dáns.
Venčajte kamen, ki pozno vaših unukov unukom
Rojstni kazal bo kraj, slavnega pesnika dóm.
II.
urediSlovenija cela
Se danes raduje,
Ker pesnika rojstvo
Veselo praznuje,
Pevca, ki pervi
Strune je vbiral,
Jezik domači
Krepko podpiral,
V bukvah ki dajal
Dušne je hrane,
Klical in dramil
Sine zaspane.