Mishkenot sha'ananim Vračanje
Ambra
Tomaž Šalamun
Drevo (Ambra)
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Roža pepela kače,
idoli so snežni sli.
V obrezi plivkajo kot muha v olju.
Ko se jim nabere rana – lahko je ptičje petje -
jih budijo duhovi, ne On, ki ne tarna.


Lubje so očesa katedrale.
Zašnirana svila na mojih copatkah.
Prodira sam Jeruzalem.
Vol se ne premakne v plug.


S kako pravico ranjuješ zemljo?
Kovanci so kaplje znoja,
odliti v srebro.
Ko se kmet skloni,
mu daš s podplatom na tilniku
znak bratovskega poljuba?


Kdo si Oče, z sem bifurkacija rek.
Otrok ki vzdrži s
špico v katedrali. V Chartresu sem
sonce. Vgraviran, mesen zob časa.


O luske, ki ste se napele na plesni kamna,
sladki vonj njihovih gredic – fav -, s
ščitom, z ravno ploskvijo brišem
Zid Objokovanja.


Dež prestopa meje,
dež je radodaren.
V cvetu je puh krožec in samo
temna ura zločina mi vrača slanost.