»Ave Marija« (Jarc)

»Ave Marija« (Nezbrane pesmi) Miran Jarc

Izdano:	Dom in svet 35/7–8 (1922), 308
Viri:	dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Moji materi

V morje večernega zvonjenja sinje
sem stopil tiho sklenjene roké ...
O, Oče naš ... še smo, še smo ljudje,
le v dnevu smo si kakor životinje.

V tej uri še stvari so se odele
v molitve mehke halje ... strehe hiš
ti govore, da se pod njimi objele
se duše v misli, ki jo izzval je križ.

Cvetlic na oknih čase so se vase
zaprle kot srce v mrakú pokoju.
poslušajoč vsemira ubrane glase,
oživljajoč se v božjem vseopoju.

In si kot dete, ki jeclja, smehlja se
vsakomur lilijsko, kot brat med brati
si v vsem in v hip si zlil že prošle čase,
vse stvarstvo ti šepeče kakor mati.