Pozdravljeni v Wikiviru,

prosti zbirki 17.920 strani, ki jih lahko ureja vsakdo!

Na vas čaka kar 1.041 avtorjev z 16.378 svojimi deli.

Wikivir

Wikivir je eden izmed projektov, ki jih poganja neprofitna fundacija Wikimedia. Projekt služi kot odprto skladišče izvornih besedil v katerem koli jeziku (konkretno v tem primeru v slovenščini), ki jih lahko vsakdo ureja:

knjige – leposlovje, znanstvene, leksikone, slovarje, stare enciklopedije ...
pisma – korespondence avtorjev ...
posamezna besedila – listine, pesmi, črtice, novele, osnutke ...
kakršna koli druga besedila ...

Seveda je treba spoštovati določena pravila. Paziti je treba na avtorske pravice. Najbolj zaželena besedila so tista v javni lasti ali pod dovoljenjem GFDL. Z določenimi avtorji imamo sklenjene tudi dogovore o dovoljenju objav. Večpredstavnostne datoteke pa lahko nalagate v Zbirko tovrstnega gradiva.

Kako začeti

Preprosto:

Registriraj se!
- Registracija ni obvezna, ti pa prinese številne izboljšave.
Priporočeno je, da si prebereš tudi nekatera pravila in navodila.
Kako lahko pomagam?
- vnesi novo besedilo
- urejaj in popravljaj že obstoječe članke
- sodeluj pri WikiProjektih

V urejanju se lahko preizkusiš v peskovniku, za pomoč pa lahko povprašaš na portalu Pod lipo.

Iskanje avtorjev in njihovih del

po narodnosti · po nagradah · po datumu
po žanru · po temi · po tipu · po času

Izbrano besedilo

Osvoboditeljem v pozdrav
Oton Župančič

Slišali smo, da na iskrem belcu jaha,
da konja in jezdeca jadrna nese perot,
in kadar nasprotnik se najbolj z zmagami baha,
zahteva skoz vrste njegove svobôdno pot. —

Deželo svojé si Nemci in Talijani,
razudijo zemljo kakor pobitega vola;
on stoji na Možaklji, in z njim njegovi zbrani,
ni puške ga strah ne prekletega v Bégunjah kola.

Goré odpro mu svoje zelene hrame,
on brani pred tujcem njih hoj šumečo rast,
zaseka prehode, preplavi premógove jame,
za razbojnika krščen čuva narodu last.

O brezupno dolgo deževje v jesenski žalostni čas!
In v mesečini po snegu begotni sledovi!
Lisičji lajež in škripajoči mraz,
da pod srhko osréženo dlako treso se volkovi!

O naši sinovi in bratje in očetje!
»Kaj boš, razcapani ušivec z životom pretrganim, bos!«
kanalja kriči. On izpelje jih v mladoletje,
njegova vera vsem zoprnostim je kos.

Zavzame otoke, Primorje, Trst in Gorico,
čvrstó mejnike stare v tla zagozdi,
v Ljubljano prinese na zlati vagi pravico,
zasopel še, nespočit na sever odhiti.

Razločene brate v eni meji strne,
svobodo zavrženo vnovič ustoliči,
pred nami preprogo bodočnosti razgrne:
planine sijó, razgibani v soncu rajajo griči,

med radostno delo ubrano se petje oglaša,
iz podrtin domovi rasto med gostimi vrti,
plavži bučé, živine tare se paša,
pšenica kozolce šibi, kot mački so grozdi na trti. —

Glavé so se dvignile, jasno je sleherno lice,
s krvniki ogabnimi boj izbojevan,
na stežaj odpirajo se zatohle temnice,
vesel sprevod se snuje v jutrišnji dan. —

Zdaj pa prelij se mi pesem v rahel, prerahel dih,
čez gomile zaplavaj, da komaj zgane se travica pomladanja,
in s tiho solzó orosi spomin vseh njih,
ki duša pod tiho rušo v svobodo jim sanja.

Na današnji dan: 13. maj

Rojeni avtorji		Umrli avtorji
Marija Terezija 308 (1717) papež Pij IX. 233 (1792) Alphonse Daudet 185 (1840) Laza Lazarević 174 (1851) Ivan Šašelj 166 (1859) Olga Gutman 81 (1944) Aleksandra Pinterič 49 (1976)	⦁	Josip Ogrinec 46 (1979) Josip Stare 118 (1907)

Glavna stran