Čarovnice v vinski kleti
| Čarovnice v vinski kleti Fran Nedeljko |
| |||||||||||
Neka kmetica, vdova imela je krojače. Mojster se ji počne prilizovati, ker je sumil da je čarovnica. Znal je tudi, da hodijo coprnice po noči na pojedine zatorej ji obljubi, da jo hoče za ženo vzeti, ako ga zvečer vzame s seboj na veselico. Ker je bil prijetnega obraza, kmetica koj privoli. Nekaj je zmrmrala in oba zletita na bezovi metli pred grajsko klet iz ktere se je že slišalo mrmranje. Zlezeta skozi ključavnico v klet kjer je že dosti coprnic bilo in se pomešata med nje. On hoče iz vsakega soda vino pokusiti; najnazadnje najde pa še malo omarico, v kteri je bilo več steklenic napolnjenih z vinom. «Teh se ne dotakni,« svarijo ga vse čarovnice, «tu je janževec.» — Krojač si ne more kaj, pa izpije v svoji pijanosti nekaj kupic janževca. Ko se je približalo jutro, odlete čarovnice skoz ključavnico — on pa ne more in ne more; njegova gospodinja sama mu ne zna pomagati in ga vsa obupana zapusti. Drugega dne pa pride grof v klet in zdaj mu mora krojač imenovati vse čarovnice koje je poznal. Grajščak je dal vse poloviti in zapreti v temno globoko ječo. Ni mu mnogo hasnilo, drugega dne je bila prazna — vse so odišle po svoji navadni poti — skozi ključavnico. — Krojač pa je zapustil čarovniško družbo in ni hotel nikdar več z njo občevati.