Čertice o tržaških volitveh

Čertice o tržaških volitveh. anonimno

Izdano:	Edinost 4/13 (1879), 5–6
Viri:	dLib 4
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Čertiče o tržaških volitveh bojo vsacemu čitatelju dobro došle, ker bomo osvetili nektere osobe pod zastavo Iškarjota. Mihec in Jakec sta hotela mnogo obžlobodrati, pa ker rada vse povesta in to prav po domače, sta moralu po zapovedi urednikovi molcati, dokler jih ne upraša, ker ga vselej v zadrego spravita zaradi tožb. Uže pred volitvijo sta Mihec in Jakec na magistratovem zvoniku pela:

Mavronerjov Poldek
Kako s’ poteptan
Imaš mnogo tovoršev
Pa ne boš izbran!

Jože Košuta iz sv. Križa je bil Mauronerjev pandur, imel je neko četo Križanov okrog sebe in so v krčmi dobro pili in jeli, ter se krepili, da bojo bolj krepko volili lahona. čudna prikazen je ta Jože, enkrat je kandidaral prati Nabergoju pa bil je vržen ob tla, da je odletel; no to bi bil pravi poslanec, naj bi ga le vidili volilci, kako se vede včasi v kaki tržaški krčmi! Omika je redka, posebno pa se pripoveduje dogodbico o prodanih hlačah po zimi, in je moral Jožek brez hlač domu, da so ga še otroci kepali se snegom; bi le pristojen bil tak poslanec v mestnem zboru? Jože bo menda mislil, da o njem govorimo, a to se ve da, ni tako: Jožo je plačeval volilcem vino in dajal tudi po forintu vsacemu kteremu je zapisal na glasovníco Mavronerja; tega pa ni vede), da mnogo od njih je prišlo povedat to nesramno delo. Dali so izbrisati Mavronerja, in zapisati Nabergoja, pa imeli so denar in še pijačo!

Tudi je Mavroner sam zapisoval kmetom na glasovnice imena, da ni Nabergojevga, je jasno. ampak svoje! Da je to ložej delal, zapustil je komisijo, ktere ud je bil, in je šel med kmete zase agitirat. Križani, vam se je čuditi, da ste najnehvaležneji vse okolice, ravno dva dni prej dobil vam je g. Nabergoj za šolski vert 800 gl., in Trebčanom za uro v zvonik 400 gl. Kaj vam je uže Mavroner dobil? kdo ga pozna? nikdo, samo toliko se ve o njem, da je hud lahon in da je pri Garibaldijn bil, in se bil proti nam za svojo „patrijo“. Ako bi bil tudi kakega Križana v boju ubil, kaj zato, saj bomo pili, če ga volimo, — to je lep značaj Vodopivcev in Bezinovcev. Vsacega poštenega človeka bi sram bilo, da prodaja za čašo vina svoj rod. Nemec reče takem pfui! in pljune, da ne požre sline, ki jo je jezik s takim izdajskim imenom ostudi). — Križani pa, kteri ste zvesti, bodite uverjeni, da vas spoštujemo, in dobro vemo ločiti ovce od kozlov. Hvala vsem pravičnim rodoljubom v Križu, tudi vi boste priborili vašim sinovam čast in boljšo prihodnost! Jožetu Košuti, pa naj še dalje sveti ona zvezda, ktera človeka v blato zapelje, lahonom radi prepustimo take odpadke.