Čez tebe več ne bo, sovražna sreča!
← Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi | Čez tebe več ne bo, sovražna sreča! Sonetje nesreče, Poezije France Prešeren |
Memento mori → |
|
- Čez tebe več ne bo, sovražna sreča!
- iz mojih ust prišla beseda žala;
- navadil sem se, naj Bogú bo hvala,
- trpljenja tvojega, življenja ječa!
- Navadile so butare se pléča,
- in grenkega se usta so bokala,
- podplat je koža čez in čez postala,
- ne stráši več je tŕnjovka bodeča.
- Otrpnili so udje mi in sklepi,
- in okamnélo je srce prežívo,
- duha so ukrótili nadlog oklepi;
- strah zbežal je, z njim upanje goljfivo;
- naprej me sreča gladi, ali tepi,
- me tnalo najdla boš neobčutljivo.