Človeško srcé
Uganke, menim, da je ni na sveti,
Katero človek teže razrešuje,
— Naj vestno še tako jo preiskuje —
Neg je srce človeško razumeti.
Srce — mogoče skoro ni verjeti —
Postav, dolžnostij drugih ne poštuje
Neg one, koje si samo osnuje;
Zastonj je, pametno mu kdaj veleti.
Nje ukleniti v to, kar ono noče,
Naj z lepa se, naj s silo prizadeva,
Doseči bo gotovo nemogoče;
A kader glas ljubezni v njem odmeva,
In njene želje v njem vzbude se vroče,
Posluša, da-si nikdo ne veleva!