Človek brez rodoljubja
Človek brez rodoljuba Lovre Toman |
Iz »Glasov domorodnih« glasovitiga slovenskima pesnika, gosp. L. Tomana, ki so pred nekimi tedni v Ljubljani na svitlo prišli, in so vredno pomnožili slovensko
poezijo.
|
Kar drevo brez zal'ga cvetja,
Brez klasovja lepo žito;
Kar je ladja brez zavetja
Gnana v jezero serdito;
Kar planjava je pobita
Od vremena, toče sile;
Kar je dan brez sonca svita,
Kar je noč brez lune mile;
Kar polje brez rož cvetečih,
Brez snega nar viši gore;
Kar devica brez rudečih
Lic, čistosti jasne zore;
Kar podložni brez povelja,
Brez očeta so sinovi;
Kar nebesa brez veselja,
Brez vladarja so svetovi:
Oj! to človek brez iskrene
Je ljubezni domovine,
Ki, če žalost jo zadene,
Zapusti jo, de pogine;
Jo izdaja, zaničuje -
Le za ptujstvo moč potrosi,
Ki ni vreden, de varuje,
De ga v sebi delj še nosi.