Čok
Čok Sončni voz Tomaž Šalamun |
|
Kos mesa, suho steblo, Plinij.
Vrelo Bune. Bolečina se
posuši, preden se poglobi.
Pas okrog odličnih abs,
stroji in naprave pikajo.
Ko pride Proust do roba, ga
ubijem. Vlači se kot zadišan
Retijec, ne obnavlja se kot
Shakespeare. Mojster dobi
prepad na sklenini. Vsa ušesa
zajčkov in mrcinic, lokni rmana,
vonj rmana, vse postane
staro. Genij preperi. Koža se
spumpa. Z Morotom
veva. Imela sva najlepše
ljudi. Kosi oblačil se strdijo.
Mravlje korakajo v žive
kontejnerje. Ti si prijazen. Ti si
izpahnjen. Tisto na skalah v
Turčiji si si domišljal.
Nikoli mi nisi skočil v bes.