Črke

Črke Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albreht, Črke, Ciciban, 1958/59, št, 1, ov II + 1.
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Joče, stoče Maja mala:
“Nikdar črk ne bom poznala!
To so čačke vsake vrste:
če naštejem jih na prste
petih rok, šele tedaj
je te čudne zmede kraj!
Ta je gola, ta ima hlače,
vsaka kliče se drugače.
Ta ima streho, druga piko,
kdo naj razvozla razliko?”
Pred očmi se ji zamaje,
vrže svinčnik v kot jokaje:
“Nikdar črk ne bom ločila,
dokler v šolo bom hodila!”
Sliši jok in prihiti
k Maji prva črka »i« …
“Le začniva, potegniva!
Danes sem še malo kriva,
bo že bolje, zmerom bolje,
samo malo dobre volje,
zdaj napravi mi še piko,
majhno, ne tako veliko!
Prav nad glavo naj stoji.
Vidiš – zdaj sem črka i!”.
Za njo v goste pridrve
kmalu u in o in e . . .
Maja piše, piše, piše,
grize svinčnik, loke riše.
ko bo črke vse poznala,
Cicibanu bo pisala.

Opombe urednice

1. Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, IN = 6795, tipkopisa št. 5/1 in št. 5/2.
2. Vera Albreht, Črke, v: Kam pa kam, Ciciban, ur. Maja Žugič, str. 8-9, ilus. Roža Piščanec, 2015, MK, Ljubljana.
3. Nekoliko prirejeno različico, tudi z nekaj spodrsljaji, so objavili v v informativnem mesečniku za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji Misli Thoughts (Kew), 1965, let. 14, št. 3, str. 88. Pesem, namesto s Cicibanom, zaključijo primerno njihovi reviji: Ko bo črke vse poznala, / za KOTIČEK bo pisala . . . / (Anica je to dodala . . .).

1. Knjižni natis v: Vera Albreht, Kam bi šel, kam bi šel?, ilustrirala Tea skupek, Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, Novo mesto, 2019, str. 31.