Črnokrilci
← Kadar otrok spava | Črnokrilci Srečko Kosovel |
Večer → |
|
Črnokrilci
Naša črna krila
so kot žalna svila,
naš polet je tih
kakor šum gozdov,
kakor jok src ranjenih.
Lepa rožica
tožna po rosi –
plaha glavica
se povesi ji,
kadar kdo od nas
na njej obsedi.
Dom naš temni gozde
nam zavetje da,
in samotni bor
v noči šepeta,
kakor da ume bridkost.