Čudež (Rudolf Maister)

Čudež Rudolf Maister

Spisano:	1904
Viri:	Poezije (Ljubljana: Kleinmayr in Babmberg) dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Bilo je po Kani Galileji.
Šel je hitro črez deželo čudež,
ki ga storil je pri svatbi Jezus.

Pa priromal učenik z učenci
v staro mesto je jeruzalemsko,
ko šlo solnce je za gore sinje.
Stopil v krasno prazno je svetišče
in zatopil se v boga globoko.
Zbirali so rabiji se, žreci,
ker so čuli, da je v mestu Jezus.
Prepolnili ves so tempelj širni,
v licemerskih se topeč molitvah.
Vstal je Jezus in zapustil tempelj —
rabiji za njim in farizejci.
Obkolili so ga pred svetiščem,
gledali mu zvito v lice modro.
Stopil rabi je najstarši k njemu
in poklonil se mu, pa besedil:
«Čuli smo o Kani Galileji …

Dobro, Jezus, si napravil z vinom!
Naša verna srca kar drhtijo,
da te v tvoji zro nadzemski moči.
Rabi modri! Čudež nam pokaži!»

Nazarenec se zamisli v misli,
mehko brado si pogladi z levo,
z desno dolge si lase pogladi,
se ozre na množico in pravi:
«Čujem, da ste vneti, verni svetci,
ki častite mojega očeta.
Jutri zgodaj pridite v svetišče,
čudež velik tamkaj vam pokažem.
A svarim vas, da ne stopi v tempelj,
kdor ima na vesti grehe skrite,
kajti zmelje strela ga smodeča!»

Bilo v jutru prazno je svetišče,
prišel nihče rabijev ni svetih …