Še eno oglasilo zastran besede „župan“ in „nadžupan“
| Še eno oglasilo zastran besede „župan“ in „nadžupan“ anonimno |
Objavljeno pod okrajšavo -r.
| |||||||||||||
Marsikterimu bravcu bi se utegnili pogostniši pomenki od slovenskih besedí nepotrebni, ali morebiti celò prenizki in nepristojni zdeti; tode pomisliti je, de so besede podloga in povodi zauménov ali zapopadkov, in de od pripravnosti ali nepripravnosti besedí visi: ali bodo Slovenci v zadevnih rečéh svitle ali tamne zaumene imeli, ali bodo prav in čisto, ali pa popačeno in sodergasto govorili, in ali bo slovenski jezik kadaj k samostalnosti prišel, ali pa, ali bo zmirej po krivici znaminje ubožtva na čelu nosil.
Desiravno nam, kakor mnogim drugim, beseda župan za „Bürgermeister“ zlo dopade, nam vender nadžupan namest Bezirkshauptmann noče dopasti. Ne kakor de bi hotli znajdnika te besede grajati, kterimu velikoveč za njegovo prizadevo, slovenski jezik očistiti in olepšati, vsa hvala gré; ampak le za to, ker se nam zdi, de ta beseda po svoji korenini nima tega poména, kteriga bi imeti mogla. Naši razumi (Gründe) so ti. Pervič je župan po pleménskim poménu te besede, če tudi véliki ali višji župan, vender le župan, in po redu (ponatorno) je misliti, de po tem takim tudi le oblast in opravila županov ima. Drugič to imé tudi nič razločka ne odkaže med Bezirkshauptmanam, kar je vender bistvino potrebno. In zadnjič, ker imamo Besirksgemeinde in Kreisgemeinde, in pri teh tako imenovane „Obmann“, bi prav za prav temu to imé šlo. Zraven tega je tudi beseda nadžupan nekako težkotna, in še težkotniši v daljni sostavi, postavim, nadžupanijstvine postave, tako de bi tudi v zadnji prigoji pripravniši bilo, nadžupana vélikiga ali višjiga imenovati. Še nepripravniši pak se nam zdi besedo nadžupanija in nadžupanstvo na Bezirk in Bezirkshauptmannschaft prenesti.
Nar boljši v ti reči, mislimo, bi utegnilo biti, ko bi kmetje sami, kteri v slovenski besedi nepokvarjen slad imajo, za te zaumene ali zapopadke nove iména vstvariti ali odbrati hotli. Tode pomagati bi jim bilo treba, in jim natanjko razložiti, kaj te in takšne besede, namreč: Orts-, Bezirks-, Kreis- Gemeinde, Bürgermeister, Bezirkshauptmann, Kreis-Präsident v sebi imajo, kar „Novícam“ pridjana razlaga srejnske postave tako jasno učí. Torej, ljubi slovenski kmetje! ki vemo, de „Novíce“ radi berete, se zdej do vas obernemo, de vam razložimo, kar je k znajdbi dobrih imén za poprej imenovane zaumene treba.
Ortsgemeinde se imenuje po Slovenskim na nekterih krajih soseska ali srenja1 na drugih tudi občina. Novíce so vam nasvetovale, srenje v prihodnje, zato ker bodo vsaka svojiga župana imele, županije imenovati. Nam je to imé zlo všeč, in ne dvomimo, de bo tudi vam dopadlo. Pa, če to imé dovzamete, kako bote posamezne ude županíje imenovali? Ude kake soseske imenujete sosedčane, ude kake srenje srenjčane, ali morebiti v nekterih krajih občane. – Ali bi se ne utegnili tudi udje županije: županovljani, (izreči: žpanovljani) ali županijani ali županijčani imenovati? Pa morebiti bote vi temu imenu kakšen pripravniši izhod dobili, če se vam ti dosti gladki ne zdé.
Zdej pojdimo na dalje. Iz posameznih srenj ali županij vkup vzetih obsojí tista širji srenja ali občina, ktero Nemci „Bezirksgemeinde“ imenujejo. Bezirk ni nič druziga, kakor širji okolica, za ktero nekteri v slovenskim besedo kanton vpeljati želé. To je scer lepa, vender tuja in torej sama na sebi neumevna beseda. V Francoskim jeziku kanton ravno toliko poméni, kakor pri nas kot, stran ali pa kraj. Pervi besedi: kot, stran, ne daste za imé Bezirk nič pripravniga poména, in kotna ali stranska srenja, bi pri nas le tako srenjo pomenila, ktera v kotu ali na strani leží; pa iz besede kraj se dajo pripravne iména sostaviti, postavim, okraja ali okrajna; ali pa tudi iz besede okoli iména: okoliše ali okolína, kteri bi se dale lahko za širji okolico ali Bezirk rabiti. Nam bi skorej nar bolj imé okrajna dopadlo, ki je že tudi nekoliko v navadi. Potem takim bi se utegnila Bezirksgemeinde: krajska ali okrajna ali okolinska srenja ali občina imenovati. – Vi si bote odbrali ali pa sami naredili tako besedo, ki se vam bolj pravna ali gladka zdi. –
Iz; več okrajnih ali okolinskih občin pak nastane zadnjič nar širji občina, ktero Nemci Kreisgemeinde imenujejo. Kreis pomeni v nemškim jeziku v enaki zvezi: širji okrajno; v slovenskim so pa do zdaj tako okrajno nekteri okrožje, drugi pa po nemški šegi: kresijo imenovali. Po naši misli pa bi se utegnila morebiti bolj lično krogovína imenovati. Pa morebiti bote vi kaj boljšiga znajdli; zakaj potrebno je, de se veči in manjši okrajne že po imenu razločijo, kakor se tudi v nemškim zgodí. Če bote pa poprejšnje imé poterdili, tako se bo potem Kreisgemeinde krogovinska občina imenovala. – Tako smo zdej z mnogimi razločki srenj ali občin pri koncu. Nar manjši srenja ali občina je tedaj županijska, naj bo že mestna ali kmetovska; druga in veči je okrajna ali okolinska in tretja ali nar veči krogovinska občina. Zdej pak je še treba, de se k prednikam teh občin obernemo in za nje pripravne iména poišemo.
Predsedniki imenovanih srenj ali občin, (zunaj županije) so dvojni, namreč, srenjski in cesarski, potem, ki so ali od srenje zvoljeni, ali pa od cesarja ali viši vladije postavljeni. Nar pred hočemo imena srenjskih prednikov prevdariti.
Prednik nar manjši okolice ali županije od proste srenje izvoljen, se imenuje, kakor véste, s staro in lepo slovensko besedo župan, ktera bo zdaj zopet k svoji nekdanji časti pripeljana. Pa zraven tega iména bi se zamogel po soimenskim (synnonimisch) tudi še z mnogimi drugimi pripravnimi perimki, postavim, srenjekar ali osrenjekar, srenjski starašina,2 srenjski oskerbnik, in nar lepši srejnski oče imenovati. – Pa tudi srenjski svetovavci, ki so po tem svojim poklicu v nar bližnji zvezi s županam, bi se utegnili zunaj poprejniga iména z lepim nazivkam: županovci od drugih razločiti. Ravno tako bi tudi ne bilo napčno, ko bi se mestni župan k razločku od kmetovskiga: mestni prednik ali mestni starašina ali pa tudi z eno besedo mestnik ali grajšnik ali gradínski (od grad, Burg) imenoval.
Tiste dva prednika pa, ki se vsaki okrajni ali krogovini (če te iména dovzamete) od srenjskih odbornikov za glavo ali vódeja okrajniga in krogovinskiga odbora izvolita, in kterima Nemci Obmann, to je, verhna moža pravijo, bi se utegnila po naši misli morebiti dosti prisladno: preodbornika ali predbornika imenovati, zato namreč, ki sta zmed vsih odbornikov preodbrana, ali pa tudi pervaka, nadnika, verhovca, preverstnika i. t. d. ker sta od celiga odbora za perva ali prednika izvoljena. Vender, ker bodo nju opravila županskim zlo enake, bo morebiti nar bolji, ju po izgledu zlagovcov srejnske postave: okrajniga in krogovinskiga župana zvati. Če bi vam pa namesti iména: okrajni župan zavoljo kratkote morebiti imé: nadžupan bolj dopasti utegnilo, za to, ki ni tukaj nič perdevka ali priloga „okrajni“ treba, tako bi se nam potem bolj prilično zdelo, krogovinskiga župana, namesto: deželskiga ali nadnadžupana, rajši verhniga ali glavniga, ali pa, če bi od glavarstva in poglavarstva imé vzeti hotli, glavarskiga župana imenovati.
Zdej se obernemo še h cesarskim prednikam „Bezirka“ in „Kresije“. Cesarski prednik „Bezirka“ ali okrajne se imenuje po nemško, kakor veste, Bezirkshauptmann. Če to imé prav na tanjko v slovensko prestavimo, tako hoče toliko reči, kakor: glavni mož okrajne; pa po duhu slovenskiga jezika ga zamoremo lahko krajši narediti, in okrajni glavár ali poglavár reči (tode poslednje širji imé poglavár, mislimo, bi bilo boljši, za viši krogovinskiga ali deželniga prednika prihraniti, de bi že tako beseda sama višji ali nižji stopnjo prednika naznanovala.) Po tim takim menimo, de bi se „Bezirkshauptmann“ nar pripravniši: okrajni glavár ali pa tudi samo glavár ali glaván imenoval. Pa če hočemo veči bogatost in prostost v tem perimku, tako se glavár lahko tudi še imenuje: okrajni gospod (kakor so že tudi poprej v nekterih krajih Bezirkskomisarja3 imenovali) – ali če se nič na osebo prednika, ampak le na njegovo oblast ali vradijo misli, kakor je zlast v spisanih prošnjah ali drugih polagah v nazivkih navadno: okrajna gosposka. Zraven tega pa bi se utegnil tudi še imenovati: okrajni prestojnik4 in okrajno prestojstvo; okrajni višnik in okrajno vištvo (vikšistvo); okrajni vódja in okrajno vodijstvo ali okrajna vodíja, okrajni oblastník in okrajna oblastíja ali okrajno oblástvo ali oblastínstvo; ali tudi z eno besedo: g. okrajski, in uradija: okrajstvo, de nič ne opomnimo mnogih drugih bolj splohnih imén, postavim, okrajni zapovedník in okrajno zapovedíjstvo; okrajni nádnik in okrajno nádstvo; okrajni pretvórnik (praefectus, praetor), in okrajno pretvórstvo, ali protvorija; okrajni prepostavljen in okrajno prepostávljenstvo.
Kar pa zadnjič kresijskiga ali krogovinskiga prednika zadene, se zamore po nasvetu zlagavcov srenjske postave nar pripravniši krogovinski poglavar, in krogovinska vladija poglavarstvo imenovati, tolikanj bolj, ker je v naši deželi, ki le eno samo krogovino ima, krogovinski poglavar ob enim tudi deželni poglavar, in se mu torej to ime tolkanj bolj spodobi; desiravno ga zdaj po novim le „Statthalter“, to je, deželniga (cesarjeviga) namestnika imenujejo. – Pa zraven tega iména: krogovinski poglavar bi se utegnil, kakor drugi dosedaj omenjeni predniki, še z mnogimi drugimi pripravnimi primki zvati, postavim krogovinski predsednik (kakor ga zlasti tam imenujejo, kjer ima dežela več krogovin) – in uradija: krogovinsko predsedištvo ali predseštvo; po enakim tudi: krogovinski nadstojnik, in uradija: nadstojstvo; krogovinski previšnik in previštvo (Excellenc: višína, višínstvo); krogovinski poveljnik in povelijstvo; krogovinski povladnik in povladstvo ali povladba5 i. t. d.
Glejte, ljubi Slovenci, bogatost slovenskiga jezika! – Alj nam je torej treba ptujih in neumevnih imen, ko imamo domačih umevnih zadosti? – Upamo, de si jih bote zmed njih lahko več odbrali, ali pa tudi druge iz njih speljali, ktere bodo ptuje lahko popolnama namestiti zamogle. –
In pri vsim tem nam ostane za druge uradíje še dosti drugih priročnih imen, postavim, za „policijo“ (ker je nje namen nazirovati ali paziti na dober red in varnost ljudi in rečí) nazorija ali nazorstvo, nazirstvo, nazornik, nazorna uradija, ali pa tudi obredija ali obredijstvo, varivstvo, čuvajstvo i. t. d.; za Finanz-Verwaltung“ dohodna ali dacijna, harmična, dnarska, zakladna oskerbíja ali oskerbinstvo ali gospodartvo; – za „politische Behörden: vladijske ali vladijne uradije, – za „Justiz-Behörde“: sodijske in nadsodijske, ali pa: pravdne, pravdoglavne in pravdoverhne uradije, – „Collegial-Oberlandes- und oberstes Gericht“ pravdozborna, pravdoglavna, pravdoverhna uradíja, ali kar bi utegnilo nar krajši in nar boljši biti: zborna, glavna (ali nadna) in verhna sodíja, – „Civil- und Militärbehörden grajske (grajanske, selske6, domanske) in vojaške uradíje.
S tem, ljubi slovenski kmetje, smo vam razložili, kar se nam je k odberi dobrih slovenskih imen za nove deželske razdelke in uradnike potrebno zdelo, in smo tudi sami po svojim sladu več takih imen poskusili in jih vam za ložji odbero v obilniši mnogosti pridjali. Veselilo nas bo, če jih boste dosti izmed njih poterdili; pa še veliko bolj, če se boste sami med sabo posvetovali, in kako pripravniši naredili ter jo po „Novícah“ na znanje dali.
Težko pa bi nam djalo, ko bi se med vsimi slovenskimi srenjami nobena ne dobila, ktera bi za vredno imela, se po drugih posvetih tudi zavoljo tega pomeniti, kako bo v prihodnje svoje mnoge občine in prednike z lepo domačo in umevno besedo imenovala; in tako ob enim marsiktero zasluženo zasmehovanje ptujcov odvernila, svojimu jeziku pa h veči čistosti in popolnamosti pripomogla. Popolnost je v vsih rečéh, in torej tudi v besedi ali slovíi, ktera je oblačilo naših misel, lepa.
–r (Duhoven v Ljubl.)
1) Srenja v našim kraji (na Gorenskim) ne pomeni le zbor srenjčanov, ampak tudi vse sosedne vasí, ki se k srenji štejejo, ali celo srenjsko okolico; odtod tudi imena: srenjski les, srenjska gmajna ali pašniki i. t. d. Imé »srenja« po naši misli – zakaj za gotovo nočemo terditi – ne pride od besede sreda, ampak je sostavljena iz besed: so (mit) in reti ali teči (fliessen – reka: Fluss) kar pomeni: se steči, sniti, terdo vkup skleniti: od tod srež, to je mokrota ali kaplice, ki se na zidu ali oknih skupej stečejo in kakor sneg postanejo; od tod tudi srenj ali terd sneg, kteri se je namreč tako terdo skupej stekel, de se noga več ne vdere. – Tudi imé reke Sora, mislimo, se ravno od tod izhaja, kjer se namreč v nji dve rečici zjedinite in potem skupej tečete ali sorete; – ravno takó tudi beseda sir (Käse) i. t. d. Pis.
2) Starašina je pri nekterih Slovanih takó imenitno imé, de clo deželskiga poglavarja: starašina imenujejo. Tudi stari Rimci, nar imenitniší ljudstvo prednih časov, so svojo nar viši gosposko »Senat«, to je, starašinstvo imenovali.
3) Komisár bi se utegnil po mnogim pomenu te besede v slovenskim imenovati: pooblastník ali tudi zgol: oblastník, oskerbník, poróčnik, povódja, podvodja, poddrúžnik, odvoljenc ali odvóljnik (kakor: najemnik namest najémanik) zaúpen mož ali zaúpnik, poslanik (oprávnik, namestnik.
4) Pri predlogih pred, med, pod se zavoljo lepoglasja, kader se ni kake dvojljivosti bati, pred terdimi soglasniki d ispahne p.: prépolje namest: predpolje; ravno tako prerok, prestol, prekupec, mesteje, postopiti, i. t. d. namest. predrok, predstol, predkupec, medsteje, podstopiti i. t.d.; ali pa se tudi kak glasnik vmés dene, postavim: prédasel namest predselo (Vorort, Vordorf). Kader se je pa kake dvojljivosti bati, se lepoglasje vmevnosti vkloni, postavim; podkovati, namest pokovati ali podokovati. Pis.
5) Povladnik, povladstvo, povladinstvo bi bilo po naši misli posebno pripravno ime za »minister, ministerstvo« zakaj ministri so nar pervi, po kteríh cesar ali kralj vlada χαδ εξοχυν, to je, po prednosti; povladniki. Tudi bi se utegnil »minister« obravník, obslužnik, opravnik ravno tako po prednosti imenovati. Pis.
6) Selsko od selo (Sitz, Wohnsitz) kar pomeni: veči vas ali pa tudi mesto; od tod Sevce Selzach, Celje Cilli, Celjovec, to je, Selovec Klagenfurt. Pis.