Še nekaj od zemljišniga oprostenja

Še nekaj od zemljišniga oprostenja
Mihael Ambrož
Podpisano z Ambrož.
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 8, št. 25 (19.6.1850)
Viri: [1]
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Distriktne komisije svoje dela takó izverstno dopolnujejo, da je že dosihmal prerajt odškodníne urbarskih davkov za dvajset grajšin dokončan; tudi je pri nekterih že desetina prerajtana.

To število je scer še majhno v primeri k vsim grajšinam naše dežele; kér so se pa že v začetku distriktne komisíje svojih del takó serčno lotile, zamoremo upati, da njim bo prihodnjič vse še bolj od rok šlo, kér mislimo, da se bodo na eni strani sčasama kmetje prepričali imenitnosti te ravnave, in se z radovoljnostjo udali postavam, ktere jih bodo rešile neslane zaveze podložtva, – in da na drugi strani grajšine zavoljo majhnih rečí ne bojo po daljnih pritožbah opravljanja zaverale, ampak dane postave takó veljavno spoštovale, kakor se spodobi zvestim deržavljanam.

Da se bo pa vsaki prepričal od prihodniga polajšanja urbarskih davkov, damo danes razgled na znanje, kakó de se urbarske davšine in tlaka pri distriktnih komisíjah prerajtujejo.

Matevž Petrič, tudi Verbič imenovan, ima v Notranjih Goricah polovico grunta, ktera leží pod gruntno gosposko Mostal pod urb. štev. 20. Od tega grunta je on grajšini vsako léto sledeče davšine odrajtoval, ktere bom po navadni sredni ceni v denarjih prerajtal:

činžni denar 1 gold. 17 krajc.
10 jajc po pet za en groš – „ 6 „
10 povesin prediva – „ 10 „
1 kokoš – „ 20 „
3 mernike pšenice po 2 gold. 6 „ – „
3 mernike ovsa po 45 krujc. 2 „ 15 „
2 mernika prosa po 1 gold. 2 „ – „
52 dni vožne tlake, po katasterski
ceni 30 krajc. na dan 26 „ – „
52 dni peš tlake po katasterski
ceni 14¼ krajc. na dan 12 „ 11 „
10 funtov prediva spresti po
deset krajcarjev od funta 1 „ 40 „
vse vkup 52 gold. 9 krajc.
Od te sume se odšteje peti del, to je finfteljc, kakor je bilo do leta
1848 postavno, z 10 „ 22 „
tako ostane 41 gold. 47 krajc.
Ta podložnik je pa pri tlaki nasprot od grajšine vsako léto dobival tole:
za vožno tlako 3 mernike ajde, po
sredni ceni po 1 gold. 3 gold. – krajc.
pri mlačvi skozi 8 dni jed za
tlačana, po sredni ceni 7 krajc. – „ 56 „
če se to nasprotno odrajtvilo 3 „ 56 „
preč vzame, ostane létno plačilo 37 gold. 41 krajc.

Ljubljanska distriktna komisija, pri kteri je g. dohtar Ovijač za pravdosrednika, je pa te davšine po sedanjih postavah takole razsodila:

činžni denar 1 gold. 17 krajc.
10 jajc po vinarju – „ 2 2/4 „
10 povesen prediva – „ 8¾ „
1 kokoš – „ 8 „
3 mernike pšenice po
1 gold. 12½ krajc. 3 „ 37¼ „
3 mernike ovsa po 23 krajc. 1 „ 9 „
2 mernika prosa po 40 krajc. 1 „ 20 „
51 dni vožne tlake po 10 krajc. 8 „ 40 „
52 dni peš tlake po 4¾ krajc. 4 „ 2 2/4 „
10 funtov prediva presti 1 „ 2¼ „
to znese vkup 21 gold. 27 2/4 krajc.
Nasprotne odrajtvila so takó ocenjene:
za vožno tlako 3 mernike ajde
po 34½ kr. mernik 1 gld. 43 2/4 kr.
jed pri mlačvi za 8 dni po 2 kr. – „ 16 „
to nasprotno odrajtvilo se odvzame 1 „ 59 2/4 „
ostane létno plačilo 19 „ 28 „

Od tega létniga zneska pade po patentu 12. septembra 1849 ena tretjina na podložnika z 6 gold. 29¼ krajc. kar bo imel Matevž Petrič s cesarskim davkam, to je, s fronki vred, v mesičnih razdelkih v cesarsko kaso odrajtvati. Od tega létniga plačila, kteriga bo Petrič za naprej za vse urbarske davka opravljal, znese pa cela šuma ali kapital po 5 od sto 129 gold. 45 krajc. Če bo Petrič to šumo plačal, ne bo na cesarsko kaso zastran urbarskiga davka nič več dajal.

Tode nobeden ni primoran, kapitala precej plačati; to zna tudi sčasama storiti in v majnših šumah, nar manj v 20 goldinarjih. Matevž Petrič, pameten móž, je protokol pri distriktni komisíi radovoljno podpisal in rekel, de bo celo šumo od 129 gold. 45 krajc. precej plačal; takó mu ne bo treba za urbarske davke ničveč skerbeti.

V taki primeri se godí odškodvanje za urbarske davke in za tlako. Kakó pa de bo pri desetini, bom drugo pot dokasal1.

Zdaj naj vsak sam presodi: ali ni to odškodovanje veliko polajšanje za kmeta. V pričijočim razgledu je dokazano, de se pomajnša navadna cena od 37 gold. 41 krajc. za kmeta na 6 gold. 29¼ krajc. letniga plačila.

To, kar je tukej pisano, je resnično, in vsak se zna sam prepričati, če pogleda v protokole, kteri so pri deželni komisíi v Ljubljani.

Jez mislim, da bojo počasi vse krive misli zginile; vender pa se ne morem zderžati, da bi tudi nekoliko ne povedal od tistih gospodov, kterim gre velika hvala v téh rečéh. Bilo je že v „Novicah“ govorjeno od predsednika g. dohtarja Ullepiča; njegovo obnašanje čez daljej bolj poterdi, de je v resnici veliciga zaupanja vreden, ki ga je ministerstvo v njega postavilo.

Ker pa v ti imenitni zadevi en sam človek ne more vsiga pregledati, se mora g. predsedniku tudi v tem čast skazati, da si je take pomagavce zbral, kteri se pravično in neutrudljivo v svojih opravilih vedejo. Ti so gosp. dohtar Šöpel, gosp. Dr. žl. Lehman in gosp. Štrangfeld. Ti trije gospodje izdelujejo mnogoverstne opravila pri deželni komisíi, in neutrudljivost g. ŠöpeIna in g. Lehmana je tolikanj veči hvale vredna, ker ona dva tudi po deželi distriktne komisije obiskujeta, in razjasnjenje v dvombah dajeta.

Tudi so očitne hvale vredni vradniki računstva, gosp. Wicani, in njegova pomagavca g. Košir in g. Šteska. Tem gospodam je naloženo, vse rajtinge pregledati in razjasniti na podlagi rektifikatorja.

Kar pa distriktne komisije zadene, so za pravično obnašanje zraven druzih gospodov še posebne zahvale vredni gg. dohtar Ovijač, Brunner, Konšek, Taučar, Wašnicius, dohtar Orel, Mordaks, Kramar; tudi od g. dohtarja Hahna, pravdosrednika pri Radoljški distriktni komisíi, ki je še le svoje opravila pričel, pričakujemo tako vedenje, kakoršno nam ga obeta njegova učenost in pravoljubnost.

Ambrož.


1) Vredništvo »Novíc« je prav hvaležno g. Ambrožu, de kot ud deželne komisíje, v »Novicah« tako pridno in po domače razglasuje, česar je kmetam vediti potreba v teh takó imenitnih rečeh. Očitno ravnanje in večkratno razjasnovanje te in une rečí je potreba, de resnico in pravico vsak zapopade. Vred.