Ko misliš, da si se predal in klonil
pod bremeni,
pozabil preteklost in njene spomine,
ko ni več solze, da bi jo potočil...
Takrat kot strela z jasnega prileti iskra,
za katero si mislil, da je že
zdavnaj ugasnila.
Če resnično ljubiš, nikdar ne izgine sled
poljuba z ustnic,
ki še vedno, čeprav v tihi temi šepeta
tvoje ime.