Šestnajstletna
← Svetla pot | Šestnajstletna Lojze Grozde |
Ti daj blagoslov → |
|
Bilo je prvič, pomlad je cvetela,
ko zmotil je tišino mojih dni.
Za hip le srečale so se oči
in moja duša vsa je zadrhtela.
Bilo je drugikrat, jesen zorela
je v belo blaženost božičnih dni.
Spet se sešle so najine poti,
tedaj zardela sem in odhitela.
In nikdar več, mladost sem Tebi dala.
A kje je zdaj, kje bo, saj pride čas?
Le Ti veš kje, jaz sama sem ostala.
Če šel je k Tebi, naj me čaka v raju,
če je pozabil, bom le Tvoja jaz,
če pome pride, blagoslovi naju!