Škrip Škrap v šoli
| ← Zakaj so škrati majhni | Škrip Škrap v šoli Marko Kravos |
Svet na kvadrat → |
| |||||||||
Pred tisoč leti je tudi škrat Škrip Škrap hodil v šolo.
"Saj se trudiš," mu je priznala učiteljica Genovefa, "ampak ob vsaki stvari tudi kako skuhaš. Včasih iščeš težave kar sam. Predvsem pa ne kompliciraj, ko ni treba!" Brki pod nosom so se ji pri tem povesili.
Kot vse učiteljice v škratji šoli je namreč tudi ona imela pod nosom brke, ki so se ji ko je morala kakega učenca pokarati ali opomniti čisto povesili.
Škrip Škrap si je tisti dan belil glavo ob nalogi, kako narisati lipicanca, belega kraškega konja. Kako belega konjiča prikazati na papirju s črnilom? To mu ni šlo v glavo ne na papir. Zato je šel na travnik pri Lipici in pobarval žrebička v črno. Tako ne bodo imeli šolarji težav.... No, od takrat so vsi lipicanski žrebički tri leta črni.
Drugič spet se je mučil, da bi na šolskem vrtu, kjer so se drle srake, ukazal tišino; "Miiir! Tiiišina! Kaj ste znorele? Kljune bi vam morali z lepilom zalepiti! Bo že enkrat tiho?!"
Pa mu je ena od srak zabrusila; "Saj se ti, škrapon smrkavi, dereš stokrat huje. Če hočeš mir, moraš biti najprej sam tiho."
Škripu Škrapu je ptičja razlaga vzela sapo. Obnemel je - srake so žlobudrale naprej.
Nekoč so dobili v škratji šoli domačo nalogo, da izumijo ali pričarajo kako novo stvar. Kaj si je izmislil Škrip Škrap? Že takrat je bilo vse, kar je važno, na razpolago: žoga, sladoled, na primer. A vsako stvar se da izboljšati. Ko po navadi ližeš sladoled, ne moreš rabiti rok za druge stvari. Navadno se tudi popackaš in te potem kregajo. Naš škrat je sklenil, da izumi sladoled, ki ne bo samo sladek, ampak tudi bolj praktičen.
Ta Škrip Škrapova iznajdba je ostala v zgodovini in je o njej začela krožiti celo pesmica:
Škripec Škrapec, brihtni škrat,
si izmisli sladoled,
ki se liže spred in zad.
Takle sladoled, narobe svet,
sladek ni, je pa kosmat,
sam se poliže, preden gre spat.
Kaj bi to bilo? Naš škrat je slišal, da znanstveniki sestavijo iz več stvari eno, ki je bolj imenitna in gre potem za drag denar. Recimo: štirim kolesom dodaš motor in volan in dobiš avto. Če hočeš pridelati sir gorgonzolo, natakneš kravi smrdeče nogavice. In če križaš kozla s kokošjo, se iz tega izleže leteči kozel, ki nese jajca in poje koko-beee, koko-beee.
In tako je škrat Škrip Škrap izumil tudi mačkoled. Mačko in sladoled je spravil čira-čara skupaj in tako dobil muco, ki se liže sama. Da mu je poizkus uspel, ste vrjetno že opazili. Gotovo ste takega mačkoleda že srečali, ali pa ga imate celo doma.
Tudi ta Škrapčev čira-čara je ostal za vse čase.
Njegova prizadevanja, da bi se v šoli izkazal, se niso pri tem ustavila. Veliko iznajdb je posvetil oblačenju in modi.
Za tiste, ki jih rado zebe, je izumil obleko iz kopriv. Ko si jo oblečejo, jim je prav zares vroče.
Za svečane priložnosti, rojstne dneve in druga taka slavja, ki se začnejo in končajo z gostijami, si je Škrip Škrap izmislil elegantna in praktična oblačila: so lahko v črni, rjavi, sivi ali rdeči barvi. Nosijo se tesno oprijeta. Res so kot ulita po koži, ker so iz blata: z vodo zmešaš ilovico ali prst te ali one barve, se uležeš v brlozgo, in že si oblečen! Slačenje je še lažje: pod prho stopiš in si nag! Pri tej obleki je imenitno to, da nikogar ne skrbi če se popacka ali polije.
Za Luko je napravil spodnje hlače iz brona. Ko mu kdo požuga, da ga bo našeškal po ta zadnji, se Luka še nastavi. Din don, din don, se oglasi, in ljudje mislijo, da zvoni poldne.
Letalski piloti in smučarji dobijo pri njem komplet iz želvjega oklepa. Za lažnivce si je Škrapec izmislil pokrivalo iz papagajevega perja.
Marjanca iz Podklanca je spogledljiva. Vedno se žene za tem, da bi jo imeli vsi najrajši. Zanjo je škrat Škrip Škrap pogruntal tako obleko: tkanina je iz pajkove niti in jo je treba namočiti še v med in smetano.
Res so ljudje potem Marjanci govorili: "Kako sladka punca, človek bi te kar pojedel!" In čudovito, živi metulji so jo kar pokrili. No pa tudi mravlje. In ko so priletele še sladkosnede čebele in ose, je Marjanca zaplesala smešno poskočnico.
Take je izumljal naš škrat.
Že pred tisoč leti je bila njegova učiteljica, tista Genovefa, ki so ji brki viseli prek ust kot narobe črka U, zelo ponosna nanj, ker si je v šoli veliko prizadeval. Še bolj bo, ko bo zvedela za druge njegove podvige in dogodivščine.