- Žal mi je človeka,
- ki izgubi oblast nad seboj,
- ki ne ve, ne kam ne kod,
- ki nima usode,
- ki nima svoje zvezde,
- ki tava in blodi
- v temnih nočeh vse do jutra.
- Postane žival,
- nevreden življenja.
- Bori se za vsak grižljaj,
- bori za vsak nov trenutek življenja,
- za vsak nov dan trpljenja.
- Žal mi je človeka,
- ki ga obdajajo štiri mrežaste stene,
- ki mu kulturne in bogate živali
- pljuvajo v garjav obraz,
- v ledeno mrzle roke,
- krvave od trnja.
- Žal mi je človeka - podivjane zveri,
- želim mu smrt,
- da čim prej doseže svoj mir in pokoj.
