Žalec-Gotovlje

Žalec-Gotovlje
Gradovi in graščine v narodnem izročilu I
Janko Orožen

Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

1. Krajevni spomini

Kjer je danes v Žalcu skupina hiš, imenovana »Frenga«, tam je bil nekoč grad. Ko je bil neki sedanji sedemdesetletni mož še otrok, se je še videlo grajsko kamenje; na nekdanjem dvorišču je bil še grajski vodnjak in jablanam, ki so rasle na tistem mestu in okrog njega, so pravili grajske jablane. Gotoveljčani so baje potomci grofovskih nezakonskih Otrok. Med njimi se zlasti odlikujejo Jošti po svoji telesni velikosti in moči. Baje so potomci plemiškega rodu; eden izmed njihovih prednikov naj bi bil Jošt pl. Liliental, ki se je naselil v Gotovljah in svoje krstno ime prenesel na svoje potomce. Lilientali pa so bili davni posestniki žalskega gradu. Svoj grad so imele tudi Gotovlje, ali že davno, davno. Govori se, da je bil tam, kjer se sedaj nahajajo župnijski hlevi.

2. Žalske vislice

Ustno izročilo pripoveduje, da so stale štiri metre od Frenge ob državni cesti vislice, na katere so obešali zločince. Po pripovedki je bil na teh vislicah obešen zadnji protestantovski predikant, ki je stanoval v Janežičevem mlinu na Spodnji Ložnici pri Žalcu. Obesiti ga je dal žalski župnik Šega, ki je zbral neko nedeljo žalske kmete in se podal z njimi proti Spodnji Ložnici. Na njegovo prigovarjanje so kmetje protestantskega duhovnika pretepli in ga vsega onemoglega privedli v Žalec k vislicam.