Odpre glavni meni

Wikivir β

Žamberk

Katzenstein Žamberk
Gradovi in graščine v narodnem izročilu I
Janko Orožen
Forhtenek
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Vsebina

1. Mali krajevni spominiUredi

Sedanje Petrovo posestvo je bil nekdaj graščinski sadonosnik. V ozadju za hišo so bila še nedavno velika in stara drevesa, ki so zdaj večinoma podlegla zobu časa.

Vzhodno od grajskega hriba je hišica, ki se imenuje zdaj »Na vahti«. Tu je bila baje nekdaj grajska stražnica.

Vsa graščinska posest se je nekdaj delila na štiri oskrbništva, ki so po propadu graščinskih gospoščin pripadla štirim kmetom: Oletu, Potočniku, Hrovatu in Ježovniku.

2. Turki uničijo ŽamberkUredi

Na poti s Koroške so prišli Turki nekoč do Kepa, kmeta, ki ima svoje domovje med Zavodnjem in Št. Vidom. Pred seboj so zagledali na precej strmem gričku tik nad Zavodnjem stoječi grad Žamerk, ki jih je s svojo ponosno proti oblakom segajočo obliko močno dražil. Ozrli so se naokrog in zagledali nad Kepom veliko reber, kamor so potegnili silen top. Odtam so namerili naravnost na grad, ki je kmalu zletel v zrak.

Turkom pa je bil lepi kraj zelo všeč. Zato so zasadili na mnogih mestih lipe, ki dočakajo visoko starost, in so se zarekli, da se nekoč še povrnejo pogledat, kako lipe rastejo.

Dve taki lipi sta bili pri Kepu, ena lipa, stoječa poleg križa pred Petrovo gostilno v Zavodnjem, se je morala z njim vred umaknili novi cesti, in druga lipa, ki je krasila okolje Petrovega soseda, je positala tako slaba, da so jo morali podreti. Ako se Turki res še kdaj vrnejo v Zavodnje, lip, ki so jih nekdaj zasadili, ne bodo videli več.

3. Gospodarjeva hudobnost je uničila gradUredi

Neki posestnik tega gradu je imel pastorka, ki ga je sila sovražil in pognal z doma. Pastorek je šel v vojsko in se je odlikoval v mnogih bitkah. Pozneje je prišel s Koroškega s četo vojakov. Naskočil je grad, ga osvojil in razdejal, posadko pa pobil do zadnjega moža.

4. Kopanje zakladaUredi

Na Žamberku je baje zakopan zaklad; vsaj neki ljudje verujejo v to. Med njimi je bil pred nekaj leti tudi kmet, ki ste je odločil, da bo zaklad izkopal. Do tega sklepa ga je privedel berač Kolomuh z Razborja.

Hodila sta na grad podnevi pa tudi ponoči. Kmet je kopal, da mu je tekel pot po obrazu, berač pa je v bližnji senci ležal, čital »Kolomona« in pričakoval, kdaj prinese kdo njemu in kmetu jedi in pijače.

Za kopanje je zvedel tudi gospod župnik in ker se je vršilo celo o najsvetejših dneh, n. pr. o božiču, je poklical pridnega kopača k sebi in mu delo ustavil.