Že miru serčnimu itd.

˛Soldaſhka. She miru ſerzhnimu itd.
Zbirka Krajnska zhbeliza, 3
Dr. Preſhérn
Aſtrologam.
V Poezijah je različica pesmi izšla pod naslovom Prva ljubezen.
Viri: http://sl.wikisource.org/wiki/Kazalo:Krajnskazb1_2_3.djvu
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Qui nullam tibi dicebas jam posse nocere,
Haesisti: cecidit spiritus ille tuus.

PROPERTIUS




She míru ſrzhnimu nevarne léta,
Mladoſti leta ſo ſlovo jemale,
Domazhe ſim lepé posnál dekleta,
Deshél ſim ptujih vidil d’vize sale;
˛Serzá mi proſtoſt vender ni bla vseta,
Mi s’roti ſo prevsetne miſli vſtale,
De mal’ al’ nizh ljubesen ne opravi
Pri t’mu, kdor ſe re’nizhno v’ bran ji ſtavi.

Priſhlá je angeljſke lepote d’viza —
De’b vidil jeſt ne bil podóbe njéne!
Rudezhi sor oſramoté nje liza,
In nje ozhí nebeſhkih svesd plaméne;
Vezh sdrav ne bode ta, ki ga puſhíza
Pogleda biſtriga v’ ſerzé sadéne;
O, kdo popiſat uſt bi ljubesnivoſt,
In kdo nedolshnih perſ sapeljivoſt! —

Nameſt iſkat’ savetje v’ mnosh’zi goſti,
Ko ti enaka ſtala je pred mano,
Ki je od njé na sadnji petik v’ póſti,
Petrarka[1] tvoje blo ſerze ushgano,
Pogleda njen’ga vshival ſim ſladkoſti,
Ta dolgo, de dobil ſim ſerzhno rano,
Ki pezhe nozh in dan me bres hladila,
Kateri najd’ti ni nikjer sdravila.

Ne omezhé je liza obledêne,
Ne peſem shaloſtnih glaſovi mili,
In ne ozhí od ſpanja sapuſhêne,
˛Solsé ne, ki is njih tekó po ſili;
Veſelje, mir sbeshala ſta od mêne,
Obuúp topí ſerzé, ker ſe ne vſmili. —
Tako, kdor miſli terdno ſtati, páde;
Nevarno gledat’ je dekleta mlade.

Satorej, komur mar je proſtoſt slata,
Zvetezhih dekliz naj ne ogleduje;
Ozheſa bla mirú ſta moj’ga tata!
Na ſvoje naj pogléde vedno zhuje;
Ozhí odpró ljubesni dur’ in vrata,
˛Skos té ſe naſha pamet premaguje.
Kdor ne verjame téga, bres deb’ svedil,
V’ neſrezhe moje revesh bo sabredil.

Dr. Preſhérn


  1. Pogl. njegov ſonet:
    Era ’l giorno, ch’ al sol si scoloraro
    Per la piet à del suo fattore i rai,
    Quand’ i’ fui presi ecc.