Želje idealistove

← Ah, zapojte

Želje idealistove (Poezije) Dragotin Kette

Svetinji →

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Jaz res ne vem, da ženske te
ne morem nikdar pozabiti,
saj lepa ni Bog ve kakó, toda pač!
Ne smem tako govoriti.
 
O lepa je res! Te njene očí,
so že marsikoga zmotile,
a da ne morem jaz od njih,
to je že kar od sile.

Kakó bi rad že bil vesel
in delal ko drugi napitke
in pel kot drugi in kegljal
ko drugi na dobitke.

Še rajši bi pa moder postal
in resen in trezen in bister
in morda za narod navdušen celó,
da — pravcati filister.

Uj, to je filister, bi rekli potem,
na vsem mu Slovenskem ni para!
Sam zase skrbi, za družbo mu ni,
za ženske celó nič ne mara.

A kaj — če kegljam, bi oskuben bil,
da bi še hlače izgubil,
da pijem, če ne bi zaljubljen bil,
ej, to bi se šele zaljubil!

A kjé bom še jaz podbradek imel,
a kjé bom še jaz trebušen!
A kjé bom še jaz za narod takó
strašansko goreč in navdušen!

A kjé se bom jaz nerodnež tak
bogato, sijajno obabil? ...
O da bi le zabil to žensko kedaj,
te njene oči da bi zabil!

Te njene oči da bi zabil kedaj,
gladkó bi šlo pôtlej vse drugo,
In vem, da bi morda še križec dobil
za to ali ono zaslugo.