Brez možá je svét
Vele rože cvét:
Samíca živéti — kar mislit' ne smém —
V grob raji bi tekla, odkríto povém.
Z njim bo vsaki dán
V radosti končán,
Sva židane volje, nebésčanov mír
Nikdar ne preganja med nama prepír.
Sinek naji mlad,
Pervoljubni sad —
Nezmérno vesêlje napaja sercé,
Zaslišim ga klicati moje imé.
Hčerka Milica —
Men' podóbna vsa —
V zibélki presladko nasmeja se naj,
Odpíra de, mislim, nebéški se raj!
Samka, se mi zdí,
Le na pol živí.
Oh, mož! nezrečena, nezmerna sladkóst —
Brez têbe življenje je pelin, britkóst!
Trikrat srečna ta,
K' moža vjeti zna,
De iz paradiža jo pelje serčnó
Po poti cveteči v presvitlo nebó.
Sreči v bran ne stoj —
Svèt poslušaj moj:
Le godcam ukaži napenjati lok —
Pa v zakon presvéti perteci mi vskók!
