Žerjavi

Žerjavi Ernest Tiran

Izdano:	Kres 1/2 (1921), 28
Viri:	dLib 2
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Preko neba so leteli žerjavi,
solnca sinovi sanjavi ...

»Kam gre vaš pot?«
Ne vemo ...
Mraz je pri vas,
pa gremo
solnca iskat ...

»Kje je vaš cilj?«
Tam, kjer perot
strta omahne v vihar —
Morda povsod.
Sojeno nam je
umreti —
greh je leteti.
A mi - kaj Zen^[1] nam je mar!
V sredo božanskih višin
smo zarili svoj klin —
o solnce, o cilj!

»Pa vas ni strah?«
Da pademo v prah?
Strti?
Z Zenom sprti?
O človek, čemu se bojiš
smrti?!
Živiš,
a tvoj dan je teman,
sužnja pečat
mu na čelo je vžgali ...
In ko ležiš, da umreš, govoriš:
»Cvet je za cvetom zvenel,
up je za upom odplul
nisem živel.« —
Če si ga nisi ukral,
brat Prometeja^[2] postal,
ne boš se grel!
Mar misliš, da Zen ti bo
solnca v naročje nasul?!
Pridi za nami obrat ...
Ko se upreš,
spomni se pesmi žerjavov
takrat:
Naš dan je Titan^[3],
ves v sili blesteč,
v svobodo pojoč,
upora drhteč ...
Žerjavi, mi gremo
v usodo smejoč,
bogu rogajoč
se, mi gremo:
O solnce, o cilj!

Opombe

1. Zen je najvišji starogrških bogov. Stari Grki so trdili, da bogovi človeku sreče ne privoščijo, zato v tej pesmi stihi kakor: "greh je leteti" (zbadljivo), "Mar misliš, da Zen ti bo solnca v naročje nasul?" itd.
2. Prometej, polbog, ki je bogovom ukradel ognja in ga prenesel na zemljo. Za kazen ga je Zen prikoval na neko skalo v Kavkazu, kjer mu je nek orel kljuval jetra.
3. Titan, bajesloven velikan. Titani so se bogovom uprli.