Življenja boj
← Pod križem (Lojze Grozde) | Življenja boj Lojze Grozde |
Križ v jeseni → |
|
Otoček sredi reke tam samuje,
nebogljen, majhen se z vodo bori,
ki krog njega se peni in rohni,
in buta vanj in ga izpodkopuje.
Zdaj ga odnese, človek pričakuje,
a glej, otoček vztrajno se drži,
na trdnih skalnih temeljih stoji,
zato ne gane se, vodám kljubuje.
Okoli mene strašen boj divja
in jaz sem v tem vrtincu majhen, sam,
me bo odnesla s sabo sila ta?
Divjaj, življenje, jaz se ne podam,
ne klone mi pred tabo moč duha,
za temelj samega Boga imam.