Cvetočega lica cvetočih ti let
Zdaj prve korake namerjaš med svet, —
Nastlali na stezo so pisan ti cvet.
Po poljskih cveticah ti žive cvetice
Te spremljajo ženina mlade družice,
In svatov prijateljskih radostni roj
Vstop prvi v življenje praznuje zdaj tvoj.
In tebe — pač moti te cvetje na poti —
Veselje vesolno se tudi poloti?
Ne čutiš (naj srca ne vara te čut!)
Da vhod le v življenji je s cvetjem posut?
Ne slutiš, da cvetje na stezo nastlano
Le trnje zakriva, da zvene ti rano?!
Prijatelj, ne bodeš za zlo mi vzel
Resnobne besede na praznik vesel:
Ni praznik, predragi mi, naše življenje,
Življenje naj bode ti delaven dan;
Od zore do mraka rosan in potan
Ti lajšaj in slajšaj človeško trpljenje.
Ne plaši se znoja, ne straši se boja,
Saj moško dejanje krepčuje moža,
A pokoj mu zdrave moči pokonča;
Dejanje mi ljubi in boj se pokoja.
Dolžan ni samo, kar veleva mu stan,
Kar more, to mož je storiti dolžan!
Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi!
A delo in trud ti nebo blagoslovi!
