Žold
Žold Urban Jarnik |
|
Trume se zbérajo,
Matere jočejo,
Kér so v mesníco pelani sinovi;
Veza je strgana,
Žlahtna zavržena,
Storjena žena od žolda k vidovi.
Slišiš le tulenje,
Grozno rijuvenje,
V ulicah sicer veséliga mésta:
Roke se sklépajo,
Solze prelivajo,
Ženina bode zgubíla nevésta.
Kača nevsmilena
Hoče nasitena
Biti od krvi vsih močnih mladenčov;
Grlo odpéra nam,
Hlapa dím z gobicam,
Škrpa zo zobmi v armado Slovéncov.
Pukše se svétijo,
Rede se vidijo
Lepo v stopini gredočih žolnérjov:
Viši vkažujejo,
Žvoti se giblejo,
Vsi na besédo ukaz officirjov.
Trume zdaj hodijo,
Gróm pa žé slišijo
Dalnjih kanon od sovražnika zbranih:
Pukše nabasajo,
Kugle pošélajo
V žvote od žoldniga ognja obdanih.
Vidi se bliskanje
Pekla odpéranje
Gróm ino žvepne oblake postati,
Žvote raztgati,
Skokoma dirjati,
Z mečam no svincam pravico jiskáti.
Konca ni vbijenja,
Krvi prelijenja,
Gréhi človeški so uržah morije,
Moč Bog dodéli nam
Tvojim služabnikam
Strgati ketine gréšne golfije.