Postava zverinam je nova podana,
zatoraj si volijo urno župana;
pa kaj jim volitve koristile so,
na verbi nam sraka razlaga tako:
Zberejo medveda; al medved je merha,
zarobljen in kosmat od pete do verha;
budil z godernjanjem prezgodaj jih je,
in s tacami sodil, pravično al ne.
In koj se oglasi jih sto:
„Le-tá nam županil ne bo!“
Zberó si jelena; pa on rogovili,
prevzeten povsod med pervake se sili;
z rogato glavico je pač darovan,
al v glavi ošabni je malo možgan.
In spet se oglasi jih sto:
„Le-tá nam županil ne bo!“
Zberó si rujavca, iz šume lesjaka,
na kterem krivična je sleherna dlaka;
kupaval je sam in prodajal je sam,
da z ljudsko kervjo si napolnil je hram.
In spet se oglasi jih sto:
„Le-tá nam županil ne bo!“
Zberejo si zajca; al zajec neveden
za skerb in čast domovinsko ne vreden
ni póznal postave, se slednega bal,
ponoči je kimal, podnevi je spal.
In spet se oglasi jih sto:
„Le-tá nam županil ne bo!“
Zberejo si kosa po tem gospodarja,
al kos pa prezviti povsod se ukvarja;
žvižgával jim vedno iz enih je strun,
skoz okence vsako potikal je kljun.
In spet se oglasi jih sto:
„Le-tá nam županil ne bo!“
Zberejo si osla; pa osel zabiti
nobene po všeči ni znal oberniti;
z ušesi le miga in v prahu leží,
pa kjer se povalja, tam dlako pustí.
In spet se oglasi jih sto:
„Le-tá nam županil ne bo!“
Zberejo si palčka; al on je skakavček,
natihoma léta priliznjen hinavček.
Zverine je dražil, unemal prepir,
pobegnil iz loze je ljubljeni mir.
In spet se oglasi jih sto:
„Le-tá nam županil ne bo!“
Od tadaj zverina, tako zapeljana,
po svetu širocem si išče župana;
če pravega bo pripeljala na dom,
prijatli! poročil al pisal vam bom!
