(Poglejmo, kaj pravijo palčki?)
| ← (Sonce ni ne zaloga svobode...) | (Poglejmo, kaj pravijo palčki?) Analogije svetlobe Tomaž Šalamun |
(Barbari so preostanek...) → |
| |||||||
Poglejmo kaj pravijo palčki? Tromboni v grobu
in moder žamet. Nebo je sliva. V pristanišču
krade pes psa. Železni drogovi, ki so naloženi
vmes, dež na asfaltu, ki se še ni posušil.
Odidemo in pridemo. V mojih prstih živijo
ljudje. Inkonsistentni so sončni zahodi.
Vsi kopalci smo lačni na hrano. Emerson je
najbolj lačen. V žepu nosi škarje. Deklicam se
napenja 'trebuh od svobode. Ampak spet sem pri tistih
železnih drogovih naloženih v pristanišču,
po dežju, ki se še ni posušil na asfaltu.
Umrem. Na moje hribe pada imperator
sladoleda. Radi imamo hruške, radi imamo
breskve, radi prižigamo vžigalice. Kakšno veliko
deblo bi naredili vsi kužki, če bi jih zlagal
s kožo na kožo? Ne bi hotel biti žival.
Živali si kožo brijejo. Imperatorja
sladoleda sem v miru pustil na soncu, da se
stopi. Mi pojemo v koru. Kaj bi bilo, če bi
popustili vsi ventilatorji? In smo spet pri
drvih, naloženih v mlaju. Živel je mož,
imel je psa, lepo ga je redil. Mu pes
ukrade kos mesa, zato ga je ubil. Kam gre
potem svoboda, deklicam v grla? Človek se
rodi skozi dušo. Živel je mož, imel je
psa, lepo ga je redil. Mu pes ukrade kos
mesa, zato ga je ubil. Človek je úm.
Vlaki vozijo kot za stavo. Omara se
trese v porcelanu, ne mi. Palme dajajo s
ozvočje. Imel sem hišo na tenke ogle,
kepe so padale pa na sivo grudo. Imel sem
lijano, pa strast. Zdaj imam moč reči
bom. Torej vržem svojega palčka na
dleto. Se :rodi tuš? Kdo ga je ustvaril?
Svet so naša pljuča. V njem so svileni
papirčki, sonce se pa peče kot potica.
Orli se nikoli ne odločijo. Orel, ki ne
izbere med ladjo in ladjo, umre. Ko umre,
pade pero na cisterno. Cisterna se vleče,
ljudje pa nakladajo na vagone kar pride.
Kri se vleče kot lačno tkivo. Recimo, da
zapade sneg čez vse.