3. Bolnik
← 2. Sodba | 3. Bolnik (Objavljene nezbrane pesmi) Ivan Cankar |
4. Sreča → |
|
<poem>
- Fant je videl rožo čudotvorno,
- v sanjah jo je videl daljnožarko —
- vzdramil se je in je šel na pot.
- Vse po stezah, po širokih cestah,
- preko polja, po visokih klancih;
- čarodejka, tiha bela vešča
- je krščansko romala pred njim.
- Dolga leta. Lica so splahnela,
- oslepele so oči, nogé so
- ob kantonih že omahovale;
- koprnenje sámo je ostalo —
- star je bil, še predno je bil mlad.
- Navsezadnje, Bog se ga usmili,
- se je zgrudil ob cesarski cesti —
- takrat se je prikazala slepcu,
- videl jo je ob poslednji uri,
- preko jarka ke iztegnil roko,
- trudna roka pa je padla v prah...
- Zdaj sem vse spoznal in vse sem videl —
- in gorje mi, da se je zgodilo,
- in gorje mi, da ležim bolan!