5. PRIZOR
| ← 4. PRIZOR | ' Danila Žorž |
Osebe: Odisej Penelopa snubec
Čez dve uri pri Odiseju doma. Snubec je že tam.
SNUBEC: Draga Penelopa, si se že odločila?
PENELOPA: Razmišljala sem...
SNUBEC: Sama ne boš zmogla. Odisej ima veliko podjetje. Sama ne boš kos Itaki, d.o.o. PotrebujeŠ sposobnega moža!
PENELOPA: Ko se vam ne bi tako mudilo!
SNUBEC: Poskušaj me razumeti! Tudi jaz moram živeti. Konec koncev sem samo trgovec...
PENNELOPA: Ampak jaz ne vem, če je moj mož...
SNUBEC: Za zapahi je!
PENELOPA: Oh, motite se. Ušel je! Glejte, pravkar prihaja!
SNUBEC: preplašeno. Kaj?
PENELOPA: Odisej! Moj ljubljeni Odisej! Vrnil si se!
ODISEJ: hrupno vstopi. Da! Vrnil sem se!
PENELOPA: Reši me! Plane Odiseju v objem.
ODISEJ: Ne skrbi. Prišel sem. Snubcu. Ti podli prevarant! Plačal mi boš!
SNUBEC: Saj ni tako, kot izgleda. Samo pomagati sem hotel.
ODISEJ: Lažnivec! Hotel si si prisvojiti moj denar. Hotel si zapeljati mojo ženo. Hotel si dobiti mojega sina!
SNUBEC: Če bi i lahko pojasnil...
ODISEJ: Nič ne boš pojasnjeval!
SNUBEC: Ampak nisem mislil tako...
ODISEJ: Ne bodi šleva! Primi orožje in bori se kot mož!
SNUBEC: Saj že grem, saj že grem!
ODISEJ: Ne boš šel! Ubil te bom! Potisne Penelopo vstran.
SNUBEC: Nič hudega nisem storil...
PENELOPA: Ne verjemi mu, Odisej! Hotel je stopiti na tvoje mesto!
ODISEJ: Orožje v roke!
SNUBEEC: Nimam orožja! Od kod naj ga vzamem!
ODISEJ: Na to bi moral misliti prej. Potegne pištolo.
SNUBEC: Ampak gospod Odisej, saj je šlo za navadno trgovino...
ODISEJ: Umri!
SNUBEC: Ne. Ne bom ostal in čakal. Se obrne, da bi zbežal. ODISSEJ: Strahopetec! Ustreli ga v hrbet. PENELOPA: spet pade Odiseju v objem. Rešil si naju! ODISEJ: Draga moja Penelopa! PENELOPA: Nisem se ga mogla znebiti... ODISEJ: Je že dobro, moja Penelopica. Saj ti verjamem. PENELOPA: Hotel je Itako, d.o.o. ODISEJ: Plačal je za to, moja Lopica. PENELOPA: Rekel je, da si zagotovo zaprt. Da so te ujeli! Morala sem mu verjeti... ODISEJ: Ne skrbi. Zdaj je mrtev, jaz pa sem tu, moja Opica. PENELOPA: Tako pogumen in plemenit si! ODISEJ: Da, draga, vem. ŠPENELOPA: Saj ne boš več odšel, kajne? ODISEJ: Ne bom. Za zmeraj bom ostal s teboj, moja Pica. PENELOPA: Da, ostani z mano! ODISEJ: Za zmeraj. Zdaj pa moram zares iti, draga. PENELOPA: Ne, ne odhajaj. ODISEJ: Moram. Policija je za mano. Pozejdon je prisegel, da me bo preganjal do konca življenja PENELOPA: Ne! ODISEJ: Toda čez kako leto bo že vse minilo, takrat bom nazaj!
PENELOPA: Čakala te bom, obljubim. Zdaj ko je snubec mrtev, se ne bojim več. ODISEJ: Tokrat mi je spodletelo. Toda še se bom boril. Še bom ropal. Še bom ubijal! Moje junaško srce še vedno bije. Vrnil se bom še močnejši!