7. In dviga in širi se vroče obzorje

← 6. Prišel sem o mraku k svoji ljubici

7. In dvíga in širi se vroče obzorje (Erotika) Ivan Cankar

8. O tebi sem sanjal vse dolge večere →

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

In dvíga in širi se vroče obzorje,

na nebu razpaljenem sonce gorí,

vsa zemlja potaplja se v démantno morje,

v polspanju, utrujena v prahu leží.

Tam daleč ječí preperelo drevje,

kot gole, koščene roké

razpénja in krči temno vejevje.

V očí skelí zrak težák in suh,

na prsa pada opojni duh

razpalih, krvavih rož.

In jaz vidim njó, ah njó …

Kipí in trepeče ji belo teló,

prozorna meglà je po udih razlíta,

pretkana s kristali od sončnega svíta;

na polne ramé

valíjo mogočno se črni lasjé,

in njeno okó, poželjívo in mokro,

bleščí se kot brušen nož.

In v dušo kipečo in v srca dnò

sesá se mi njeno pohotno okó;

v bolestnem razkošju teló mi trepeče,

v objem se mi dvigajo roke drhteče …

In v prahu nesvesten klečí pred teboj

in ljubi in moli te suženj tvoj —

Venus, Venus!

— — — — — — — — — — — —

Noč brezupna, — in nikdár več

ne posíje sonce vanjo.

Roke črne in ledéne

ségajo iz dnà nočí,

kot opolzle, mokre kače

drsajo po mojih licih;

mraz ledén leží na udih,

v srcu mojem strah in stud.