Adam
← Dr. Josip Korošec, dr. Paola Korošec | Adam Z Arhilohom po Kikladih Tomaž Šalamun |
Ladje se obračajo in potapljajo → |
|
1
Pod gruščem se usta vdrejo.
Ustnice so rdeče. Nebo, rastlina,
nosi svoje pleme.
Evkaliptus zadiši po prahu.
2
Tengo tres hermanas.
Yo soy el mas pequeño.
3
Mesto je majhno in belo.
Vse naokrog so parniki.
Ljubim, ampak požiram kri.
4
Nikoli nisem bil tako lahek.
Prepojen sem z mirom.
Obožujem kroge.
Iz krogov teče kri.
Zlato sidro.
Temno zelena senca, ki se me dotakne in zgine.
5
Boš pil?
Kdo bo pil?
Zamašek šampanjca
(popoldne je in nisem še pogledal, kam je padel)
izstreljen z velikim pokom
v strop iz iverice naju je
zbegal.
6
Temelji mest so v zraku.
Roka je v zraku.
Zatakni si oko.
Bruhni črni dim.
7
Ko ti govoriš, dišiš tudi ti.
O siromaki, nastlali so jih na daljne ladje.
Os kremena zaboli.
V vratih bomo mleli hišo.
8
Zublju v svojem telesu:
pije tvoj zvon in boli.