Afrika (Domen Uršič)

Jesenski dan in temna noč,
sredi trga, lahko noč.
Vsi odšli so davno spat,
le v zvoniku Veliki je brat.

Njegove oči zrejo po njih,
on išče svoj navdih.
Glava je sklonjena proti tlem,
pred njim ni varen prav noben.

Afrika.

Ko pa ura odbije polnoči,
se začnejo odpirati luči,
svetloba ubija žar noči,
na oknih tistih, ki jih lovi.

Minila večera je svoboda,
on odloži obraz gospoda.
sonca žarek ubije mrak,
v jutru odmeva korak.

Afrika.