Ali bojo imele srenje velike in težavne opravíla ali ne?
| Ali bojo imele srenje velike in težavne opravíla ali ne? anonimno |
| |||||||||||||
Minister notranjih opráv je poslal na vse deželne poglavarje pismo, v kterim sam prav po domače razlaga opravíla prihodnjih srenj, in dokaže, de naj se srenjski možje nikar ne vstrašijo opravkov, ker jih ne bo toliko, kakor morebiti mislijo. Na ukaz, de se ima to podučenje vsim srenjam s posebnimi natisi v obéh deželnih jezikih na znanje dati, je dal naš deželni poglavár, kakor smo slišali, 2000 slovenskih, 2000 pa nemških natisov tega pisma napraviti za razdeljenje po deželi.1
Iz tega písma povzamemo nektere važniši rečí.
Imé purgermaster in nekteri razdelki srenjske postave (§. 67., 81., 82., 83. in 118.) so po deželi misel obudili, de bo treba drago reč napraviti, in de clo manjši srenje brez lastnih uradnikov ali peomtarjev ne bojo môgle izhajati. To je kriva misel – pravi minister – purgermaster naj se imenuje, kakor dosihmai, predstojnik v mestih in tergih, po kmetih pa naj tisto ime obderži, kakoršno je v deželi navadno. Mi Slovenci imamo častitljivo staro ime župan, župani naj se tedaj imenujejo tudi prihodnjič predstojniki županij.
Če §. 83. srenjske postave velí – pravi gosp. minister na dalje – de mora v vsaki srenji odbor saj eniga za pisarstvo pripravniga človeka določiti, se s tem ne rêče, de mora poseben uradnik kot pisár ali šribar postavljen biti. Postava želí, de naj župan več dela, kakor piše, – slabo bi se za prid srenje skerbélo, ako bi delavnost srenjskiga župana le v kaki veliki kancelíi obstala; za opravo pisaríj, kterih v srenjah po deželi tako ne bo preveliko, je po postavi že dosti kak človek, ki zna pisati, brez de bi treba bilo, ga kot praviga uradnika postaviti. Za te pisarije se zamore, če župan sam pisati ne utegne, šolski učenik ali šolski pomočnik tistiga kraja ali kakšne bližnje srenje, ali kak drug srenjčan, kteri zna pisati, za primerno plačílo vdinjati. Tudi zapisniki ali protokoli séj ali zborov srenjskih odbornikov (srenjskih mož) naj bojo le kratki, in ni treba, de bi za navadno več obsegli, kakor s kratkimi besedami storjene sklepe.
Pisarstvo ne sme tedej nobeniga strašiti, de bi mislil, Bog vé, kaj de bo imel opraviti.
Poglavitniši opravila srenjskih županij bojo po naznanilu ministerskim tele:
Skerb za pokoj in red. Skerb za pokoj in red v ne preveliki srenji bo zlo olajšana, in posebno podučenje bo v tej reči dano. Srenjske predstojnike, kteri imajo bister um, ijubezin do pravice in reda, kteri so pošteni možje i. t. d., bodo sosedje voljno poslušali in jih v spolnovanju njih dolžnost podpérali; postavim v spolnovanju postav zastran stavljenja poslopij in zidovja sploh, gašenja ognja i. t. d., ktere v srenjah na deželi že zdaj niso neznane.
Skerb za pokoj in red v srenji obstojí sploh v previdnosti v vsim, kar bi življenju, zdravju, lastnini, varnosti in blagru srenjčanov nevarno ali pa škodljivo biti utegnilo.
Posebno je skerbeti za snaženje cést in vodotokov (kanalov), vodnjakov (štirn) in krajev za napajanje živine.
Skerb za zdravje zadéva odpravljanje vsiga, kar zdravju srenjčanov v kteri koli reči nevarno biti more; potem de se brez odloga kantonski gosposki na znanje da, de je tu ali tam kaka kužna bolezin in goveja kuga vstala, in de se naprave v tej reči natanjko izpolnujejo.
Kar skerb za siromaštvo utiče, ima srenjski predstojnik za preskerbljenje siromakov, ako so iz srenje, skerbeti; zraven pa gledati, de se ptuji postopači, kteri so brez premoženja, iz srenje spravijo.
Skerb za céste zadéva ohranjenje potov in cést, de jih ne založé, de nihče urno ne vozi in ne jaha, de imajo hrami dobro zadélane okna, de so pred hišami dosti terdne in zaperte baltare, de se vse s ceste odpravi, nad čimur bi kdo ponoči nesrečen biti znal i.t. d.
Skerb zavoljo ognja obseže naprave, po kterih se obvarje, de se kaka hiša i. t. d. ne vname, de se ogenj o pravim času zagleda in berž berž pogasí, in poslednjič se vse odverne, kar bi se po že pogašenim ognju primériti znalo.
Obstoječe postave zastran gašenja ognja zapopadejo bolj natanjčne poduke v tej reči.
Kar skerb za terge utiče, je sploh skerbeti, de se spridene, zdravju škodljive jedí, kakor mesó bolne živine, nezrélo sadje i. t. d. ne prodajajo, de je potrebniga živeža dovolj naprodaj, de se vsimu prekupovanju in goljufovanju pot zapre in de vsak po postavljeni ceni prodaja.
Skerb za lepo zaderžanje obseže skerbnost, de se nedelje in prazniki posvečujejo, de se na kerčme, plés, očitne komédije, prepovedane igre, na nečistost in zapeljevanje k nji pazi.
Kar skerb za zidarije utiče, je treba posebno paziti, de se pri zidarijah vsaki natanjko po obstoječih postavah derží in se nobeno zidanje ne pripustí, ktero bi življenju ali pa lastnini srenjčanov kako nevarnost prinesti utegnilo.
Skerb za družinstvo ima posebno na ptuje posle gledati.
Skerbnost za mejnike (konfine) naloží dolžnost, skerbeti, de mejnikov nihče ne prestavi, in de se, ako se kaj krivičniga srenjskimu okraju zgodí, o pravim času po postavah ravná.
Skerbnost za varnost oséb (peršón) in lastnine zadeva odvernjenje nevarnost, ktere varnosti oséb ali lastnjine po hudobnosti ljudí ali scer po kakšnim primerku proté.
V tem ozíru je posebno srenjskiga predstojnika opravilo, na postopače, potepuhe in sicer sumne ljudi gledati in pri hudih prigodkih, kakor na priliko, pri povodnjih, storiti, kar je treba, in kar je po legi kraja in po okoljnostih narbolj pripravno, ljudí in premoženje nevarnosti obvarovati.
Iz te kratke razlage se bo pokazalo, de ima v tej reči srenjski predstojnik ali župan sicer narveč, pa vunder ne toliko opraviti, de bi s pomočjo srenjskih posvetovavcov in druzih mož dolžnostim ne mogel zadostiti, ktere mu v tej reči postava v pravi prid srenje naloží.
Sicer je okrajnim poglavarjem naročeno, srenjske predstojnike v téh dolžnostih podučiti, v njih spolnovanju na-nje gledati in jih podpérati, in kolikor bi treba bilo, potrebno pomoč jim dati.
Kaznivna ali strahovavna pravica, ktere §. 122 srenjske postave opomni, se po srenjskimu predstojniku s srenjskimi posvetovavci (§. 58. s. p.) izgotovlja.
Ti možje skup določijo namreč po meri postave kazni ali štrafinge za prestope naredb in naprav, ktere srenjski predstojnik za opravila, ktere so gori imenovane bile, narediti za potrebne spozná in nakloni te kazni zoper kriviga.
Kar posebno opravila v II. oddelku srenjske postave imenovane utiče, ne bodo tako težke in velike, de bi ne mogle po srenjskimu predstojniku z pomočjo srenjskih svetovavcov lahko in popolnama opravljene biti, kakor bomo kmalo pokazali.
Po §. 127. ima srenjski predstojnik dolžnost, postave in ukaze gospósk razglasiti. V tem ozíru ima po postavi od 4. sušca 1849 skerbeti, de se deržavni zakonik v domačim jeziku, potem deželni zakonik in vladni list tiste dežele za stroške srenje napravi in de zamore vsak srenjčan te liste pregledati; zavoljo tega jih mora 14 dni za vsaciga razpoložene imeti. Srenjski predstojnik bo za razglašenje postav in ukazov narbolj skerbel, če, kakor je to že v mnogih krajih navadno bilo, ob nedeljah in praznikih, po končani službi božji zbrane srenjčane k sebi povabi in jim postave in ukaze bere.
Ako se gospokam treba zdi, jih še drugač razglasiti, se ima predstojnik takó ravnati, kakor se mu zavoljo tega ukaže.
Po §. 128. gré srenjskimu predstojniku izterjevanje in odrajtovanje cesarskih davkov. Kar to opravilo utiče, dobé srenjski predstojniki po mogočosti lahko umevno podučenje.
V §. 129. in 130. imenovane opravila zastran pripomaganja pri popisovanju in rekrutiringi, potem zastran oskerbljevanja vojaškiga ukvartirovanja in pripreganja ali firšpana so bile že od dosadanjih županov ali rihtarjev opravljene, tedaj niso nove. V rokah pošteniga in pravičniga moža bodo narbolj spravljene.
Ravno tako tudi v §§. 131. in 132. naštete opravila zastran prijemanja in odrajtovanja hudodelcov in vojaških ubežnikov ali dezerterjev in zastran naznanjenj do gospósk, če koga kakiga storjeniga hudodelstva kriviga mislijo.
Te opravila ne bodo srenjskimu predstojniku, kakoršniga smo priporočili izvoliti, nobenih težav delale.
Posebno za odrajtanje hudodelcov in vojaških ubežnikov so mu srenjčani, ki sploh imajo po versti varstvino službo v srenji opravljati, pridani, in žandarija bo to še posebno olajšala.
§. 133. ne terja, de srenjski predstojnik okrajni gospóski zmiraj zastran vsake rečí piše.
Ta paragraf samo velí, de srenjski predstojnik zastran vsiga, kar se v srenji zgodí in na čemur je deržavni oblastníi ležeče, naznanje da. Zadosto je, če take prigodke, kakor, postavim, precej velik nepokoj v srenji, vstanje kužnih bolezin, škode po ognju, vodi, toči i. t. d. okrajni gospóski, če ni drugač, sam ali pa po poštenim poslu (pôtu) koj naznani, in če potem gospóski potrebne odgovore da.
Zastran §. 134. in 135., ki ptujce in pa domovinske liste ali pisma zadevata, se bodo posebno podučenje in izgledi (formulari) dali, ki bo to opravila olajšalo.
1) Kakó – vprašamo – se pa veže s tem vstavnim ravnanjem gosp. ministra in deželniga poglavarja razglas nekterih (ali morebiti vsih? tega ne vémo) kantonskih poglavarjev v zgôl nemškim jeziku na župane po kmetih, v kterim so povabljeni bili, de naj pridejo napravljeni sostavek prihodnjih samostojnih srenj v pisarnico kantonskiga poglavarstva ali davkiniga uradstva pregledat in potem svoje pritožbe ali prošnje ravno tje položiti. Tako nemško povabilo na župane čisto slovenskiga kantona smo s lastnimi očmi brali; začelo se je. »Mit dem Erlasse der h. Staathalterei vom 7. Febr. ist, nachdem nunmehr die neuen politischen Behörden ins Leben getreten sind, die Durchführung des Gemeindegesetzes angeordnet und die Anfertigung der Liste der selbstständig zu constituirenden Gemeinden aufgetragen werden. Hiervon werden die Gemeindevorstände dieser Bezirkshauptmannschaft mit dem Bedeuten in Kenntniss gesetzt, dass sie von dieser Liste Einsicht zu nehmen und berechtiget sind, gegen die beantragte Vereinigung Verwahrung einzulegen u. s. w. u. s. W. – – Če je, kar od Cesarja, ministrov in deželniga poglavarja pride, naj bo postava ali kakšno drugo podučenje, za Slovence zdej vselej v slovenskim jeziku pisano, kakó je to, de tudi druge uradstva takó ne ravnajo? Če se v srenjskih zadévah ne bomo po domače pogovarjali, kje pa se bomo? Mende de se s tem nemški jezik clo nič ne zatiruje, če se s Slovencam po slovensko govorí, posebno pa v tacih rečéh, ktere vsaciga, tudi prostiga človeka, močno zadevejo. Zaupanje do svobodne srenje, od ktere se toliko govorí, se zamore le s tem obuditi in obderžati, če bo vsak srenjčan se v srenjskih rečéh po domače vedel, in ne le lupíne grudil, ampak do jedra prišel. – Od našiga vstavoljubiga deželniga poglavarja pričakujemo, de bo zvesto na to gledal, de se bo, kar je v zgorej imenovanim »pismu« po §. 127. zastran zakonika i. t. d. ukazano, tudi v vsih pisarniških rečéh spolnovalo, ki se s temi zadevami vežejo.