Anakreonta

← Iſkrize.

Anakreonta. Zbirka Krajnska zhbeliza, 4 (1833). V. Vodnik

Balade in peſmi. →

Izdano:	Ljubljana: Joshef Blasnik, 1833.
Viri:	dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Greſhkiga pevza, nektere peſmi po ſlovenſko.

1.
GO˛SLI.
Sapojem od Atrejzov,
Sapojem kralja Kadma;
Pa goſli mi po ſtrunah
Pojó ſamo ljubesen.
Premenjam undan ſtrune,
Popravim zele goſli,
Sapojem korenjaſhtva
Heraklove. — Pa goſli
Odpevajo ljubesen!
Tedaj hodíte s Bogam,
Vojſhaki! Sej mi goſli
Pojó ſamó ljubesen.

2.
SHEN˛SKA MOZH.
Rogé natora volu,
Kopita dala konju,
In berse ſkoke sajzu,
Sobàt pa gobez levu,
Plavute dala ribi,
Perute dala ptizi;
Pa móshu modro glavo.
Kaj nék bi dala shenſki?
Kaj nék? — Lepoto da ji.
Lej! ta je vſa nje bramba,
Nje ſhkit je ta, nje ſul’za:
Sheleso, jeklo, ogenj
Premaga ſhenſka lépa.

3.
˛SREBERNI KOSAREZ.
Hromak, kovazh, is ſrebra
Umetno mi naredi,
Ne vojſkniga oroshja;
Kaj vojſka mar je meni?
Kosar’z mi kovaj votel,
Globòk, kar je mogozhe,
Okol’ mu pa vpodobi,
Ne svesd, ne kól, ne vosa,
Ne kiſlih svesd deshelnih;
Zh’mu nek ſo goſtoshevzi?
Zh’mu meni velki burovsh?
Nadolbi vinſke terte,
Po njih ſreberno grosdje,
Menade pa tergavke,
In Amorja s Batilam —
Pa slata — de ga bota
Maſtíla s Vinodajam.

4.
V˛SI PIJEJO RADI.
Pijè mat’ zherna semlja,
Njo pa pijó dreveſa,
˛Studenze pije morje,
Pa morſko vodo ſonze,
˛Svitlobo ſonzhno luna.
Kaj bran’te mi, priatli!
Ak piti me je volja?

5.
LA˛STOVKA.
Tí, laſtovka preljuba!
S odjugo v ſleme prideſh,
O toplim létu gnjesdiſh,
Snad glave greſh mi v simo
Prot Memfu na Ponil’je.
Ljubesen pa mi v ſerzi
Neodlegaje gnjesdi.
Mladizhik ta ſpelján je,
Pa uni je ſhe v jajzi,
Na pol ſe ta prekljuval.
Prezhivkajo mi zel’ dan
Negodniki in s’jajo.
Svalénze neletezhe
Mi ſtarzi pitat hod’jo;
Odpitani pa prezej
Sazhnéjo lezhi mlade.
Kaj nek’ tedaj bo s mano?
Mogozhe ni mi tol’ko
Odpláſhiti gnjesdazhov!