Angelj tužnih
Angelj tužnih Simon Jenko |
|
Ko obíde strah duhá,
angelj pride spod nebá,
pride v hali žalostni,
v hali tamno-višnjevi.
V levi čern verč ima,
ki napolnjen je solzá;
zlije jih na pota vse,
po katerih človek gre:
kodar solze padajo,
rožam glavce sahnejo,
trava hitro se suší,
zemlja pusta ne rodí.
V desni angelj pa ima
plošo gladko zgol zlatá,
pred očí mu jo derží,
kaže v nji pretekle dní,
mu v svitlosti jasni spet
kaže čas prihodnih let;
upu serce se odpre,
duh otožni zjasni se.