Angeljska deklica
| Angeljska deklica anonimno |
Objavljeno v Domoljub 1897, št. 12 (16. junija) v rubriki Podobe iz življenja
| |||||||||||||
Nekega dtd so poklicali katoliškega duhovnika paira Zon Duana v hiSo protestantovskege Sku ta, da bi podati av, zakramente za umirajoče. To je iznenadilo mitijonaija, ktf je le predobro poznal krivoverskega Škofa kot hudega sovražnika sv. katoliške cerkve. Vendar pa vzame aeboj av. pppotnioo, ter se poda na pot, misleč, da bi vtegnila biti kaka katoliška dekla. Kp pride v hišo, ga peljejo v krasno opravljeno sobo, kjer je ležala v postelji devetletna deklica, bleda kot smtt. Ljubeznivega, duSevno vrlo razvitega otroka so stariSi skoraj oboževali. Doslej je bila popolnoma zdrava; mati jo je čuvala z vs0: skrbjo; kar je hudo in kar boli, ni smela okusiti. Vendar pa je bil otrok na smrt bolan. Neka globoka bol ga je ujedala, nagloma je hiral in BhujSal, da ga je bilo le kost in koža; vidoma se je bližala grobu. Najbolj izkušeni zdravniki pa skrivnostne bolezni Se uganiti niao mogli.
Otrok ni bolan, so dajali, nobenega znamenja bolezni ne moremo opaziti, kakor cvetlica je, ki vene, zakaj? — tega ae vemo. Bori se že s smrtjo. Nekega dnč pa zasliši zdravnik iz materinih ust zdihlej: O ta papinska dekla! — Ta vsklik je posvetil zdravniku kakor žarek. Takoj je zahteval pojasnila, ker ima pravico izvedeti vzrok te skrivnostne bolezni. Mati jame po kratkem omahovanju pripovedovati: •Bili smo tako neprevidni, da smo v službo vzeli.mlado, katoliško Irko. Nekega dr. e gre z mojo malo Seno, (tako je bilo ime bolni dektyci), na sprehod ter jo pelje v katoliiko cenkoy. Stopili sto bili > cerkev ravno, kp ,se je dajal slovesen blagoslov. BliSčoba luči je napravila tak vtis .na mojega otroka, da je, ne vem zakaj, jela kar giniti in mreti, ter vedno in vedno le tiščala nazaj v cerkev. Kakor je bila prej poslušna ip pobožna, tako ,uporna (ia nepokorna je postala odslej, Jtedar se jej je bilo vdeleževati branja in molitev v naSi cerkvi. Se \<š, da smo nemudoma spodili nezvesto deklo. OdtegačaBa je začela tolikanj tugovati in to koprnenje ali domiSIjevanje, je počasi njeno življenje razrušilo, ter jo pripravilo v tak stan, kakor jo vidjte.
Nasledek te pripovedi je bil, da so morali takoj poklicati imenovanega katoliškega duhovnika k mali boinici. Mati se je temu upirala, vendar se je zgodilo. Protestantovski zdravnik je menil, da bo duhovnik opravil le neke vnanje obrede, ki bi utegnili tako živo delovati na dekličino domišljijo, da bi ozdravela. Ostal je toraj na pragu duri, da bi opazoval, kar se bo zgodilo. Kako pa ostrmi, ko se bolnica hitro po konci skloni, ko ugleda duhovnika. S sklenjenima rokama in veselja žarečega obraza se obrne k njemu in radostno zakliče: »Mojega Gospoda ste mi prinesli! Oj, nisem hotela umreti brez Jezusa.. Oče Duan je strmel, ravno tako doktor. SkuSalje malo bolnico pomiriti, ta pa stegne ročice k prsim duhovnikovim, kjer je imel skrit najsvetejši zakrament, in kliče z nepopisljivim veseljem: »Tukaj je Oni Tukaj je On!«
Duhovnik jo vpraSa to in ono iz krgčanskqga nauka in čedalje bolj se čudi, ko ae prepriča, da je mala Sena popolnoma podučena o velikih skrivnost, bi sv. vere. »Ljubi gospod«, vsklikne zdravnik, »izpolnite otroku želje, ker njegovo življenje je v nevarnosti.* Duhovnik, ki je tudi to dobro sprevidel, ni prav nič odlagal. Z deklico obudi kesanjo in jej potem podeli presv. Rešnje Telo. Blaženo smehljaje se polsbko nagne nazaj v postajo in nje angeljska dušica se dvigne tje v nebo med molitvijo duhovnikovo. O kako dober je Gospod duSam, ki ga iščejo! Povsod jih najde, tudi v sredi krivovercev, ako ga le resnično in iz vsega srca ljubijo.