Bonifacius episcopus servus servorum Dei ad perpetuam rei memoriam.
Antiquorum habet fida relatio, quod accedentibus ad honorabilem Basilicam principis Apostolorum de Urbe concessæ sunt magnæ remissiones, et indulgentiæ peccatorum. Nos igitur qui iuxta officij nostri debitum salutem appetemus, et procuramus libentius singulorum, huiusmodi remissionem, et indulgentias omnes, et singulas, ratas, et gratas habentes, ipsas auctoritate apostolica confirmamus, approbamus et etiam innovamus et presentis scripti patrocinio communimus. Ut autem beatissimi Petrus, et Paulus Apostoli eo amplius honorentur, quo eorum Basilicae de Urbe devotius fuerint a fidelibus frequentatae, et fideles ipsi spiritualium largitione munerum ex huiusmodi frequentatione magis senserint se refertos; nos de Omnipotentis Dei misericordia, et eorundem Apostolorum eius meritis, et auctoritate consisi, de fratrum nostrorum consilio, et Apostolicæ plenitudine potestatis, omnibus in praesenti anno millesimo trecentesimo a festo Nativitatis Domini nostri Iesu Christi praeterito proxime inchorato, et in quolibet anno centesimo secuturo, ad Basilicas ipsas accedentibus reverenter, vere poenitentibus, et confessis, vel qui vere pœnitebunt, et consistebuntur, in huiusmodi præsenti, et quolibet centesimo secuturo annis, non solum plenam, et largiorem immo plenissimam omnium suorum concedemus, et concedimus veniam peccatorum. Statuentes, ut qui voluerint huiusmodi indulgentiae a nobis concessæ fieri participes, si fuerint Romani, ad minus triginta diebus continuis, seu interpolatis, et saltem semel in die, si vero Peregrini fuerint, aut Forenses, simili modo diebus quindecim, ad Basilicas easdem accedant. Unusquisque tamen plus merebitur, et indulgentiam efficatius consequetur, qui Basilicas ipsas amplius, et devotius frequentabit.
Nulli ergo opinione hominum liceat hanc paginam nostræ confirmationis, approbationis et innovationis, concessionis et constitutionis vel ei casu temerario contrare. Si quis autem hoc attemptare præsumpserit, indignationem omnipotentis Dei et beatorum Petri et Pauli apostolorum eius se noverit incursurum.
Datum Romae apud S. Petrum, VIII Kalendarum Martii Pontificatus nostri anno sexto.
|
Služabnik Božjih služabnikov škof Bonifacij v trajen spomin.
Versko izročilo starih poroča, da tisti, ki obiščejo častitljivi baziliki apostolskih prvakov v Rimu, prejmejo velike odpustke in odpuščanje grehov. Mi torej, ki si po dolžnosti naše službe prizadevamo in skrbimo z velikim zadovoljstvom za dobrobit slehernega posameznika, imamo za zanesljive in spoštovanja vredne vse te odpustke ter jih z apostolsko oblastjo potrjujemo, odobravamo in tudi obnavljamo v moči te listine. Blažena apostola Peter in Pavel sta namreč toliko bolj češčena, s kolikor večjo gorečnostjo verniki napolnjujejo njuni baziliki. Da pa se bi verniki čutili v tem vedno bolj spodbujeni ob povečanju duhovnih darov, zato zaupajoč v usmiljenje vsemogočnega Boga ter v zasluženje in oblast teh istih apostolov po nasvetu naših bratov in v moči apostolske oblasti, podeljujemo vsem tistim, ki bodo v sedanjem letu tisoč tristotem, ki se je nedavno začelo s praznikom rojstva našega Gospoda Jezusa Kristusa, in v kateremkoli naslednjem stotem letu, če bodo omenjeni baziliki obiskali s spoštovanjem, kesanjem in spovedjo, in če se bodo resnično kesali: v tem sedanjem stotem letu in v kateremkoli prihodnjem stotem letu, ne le zelo velik, ampak kar se da velik odpustek njihovih grehov. Določamo, da tisti, ki želijo zares prejeti tak odpustek, ki smo ga podelili omenjenima bazilikama: če so Rimljani, naj to delajo vsaj skozi trideset dni zaporedoma ali pretrgoma in vsaj enkrat dnevno; če pa gre za romarje ali tujce, naj opravljajo prav to skozi petnajst dni. Vsak bo prejel toliko več zaslug in bo toliko bolj deležen odpustkov, kolikor velikodušneje in pobožneje bo obiskal baziliki.
Nobenemu človeku nikakor ne dovoljujemo, da bi oslabil to našo objavljeno pisanje z našim podpisom, potrdilom, obnovitvijo in podelitvijo te ustanove, niti mu ni dovoljeno, da bi mu s predrznim namenom nasprotoval. Če bi pa kdo imel namen storiti kaj takega, naj se zaveda, da bo padel v nemilost pri vsemogočnem Bogu in blaženih apostolih Petru in Pavlu.
Dano v Rimu pri svetem Petru, 22. februarja 1300, v šestem letu našega pontifikata.
|
