Anton Gojmir Kos

Anton Gojmir Kos Table Tomaž Šalamun

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Odpora ni, zato smo žalostni. Fedra
je polna glicerina. Cipresa, ki naj
bi splala sok na Tavridi, omaguje.

Vem, da polžek gleda skozi hribe.
Vem, da se vzpne. Vidim, da
velikanom bliska v čeljusti. Topel

trebuh kozmosa je elastičen.
Pokroviteljski in prazen. Kosa, srp,
bucika in mačeta, vsi so isti. Ne

opravljajo svoje funkcije. Smrt
odmeriš kot poleno in ga preložiš.
Se spomnite? Anton Gojmir Kos,

preden umre, kako zasika svetloba
po ledenih svečah na škofjeloških
strehah, ki jih slika? Tak velik gospod

na kaj takega prej sploh ni pomislil.
Zažarel je, ko mu je žena prala
čopič. Se naslonil na luč in ugasnil.