BESEDE, TAKE IN DRUGAČNE

Ljubim besede, tiste prave,

ki nočejo v glave odraslih;

sočne in zvočne in vsemogočne,

zmožne in prožne,

gladke in sladke,

ki se v ustih tope,

čistijo grlo in ga hlade,

kakor bomboni,

ko čokolada,

ko limonada,

ki, kadar se rabijo, gladijo, vabijo,

sladijo,

zvenijo,

živijo

ko Tivoli

in v njem direndaj

ali pa pokajo, pojo in se pačijo

kot papagaj

ali, postavim, Popokatepetl.

Ah, in kaj je besed,

kislih in pustih,

ki se kot jed

nemogoča

valjajo v ustih,

kakor čistoča

in tihobodi

in senespodobi

in hitrospat!

Groza! Kakšen puščoben besedni zaklad!

Pojdimo, bratci, skozi najtanjše sito

naš slovar presejat,

da ga očistimo res temeljito

tega plevela spred in zad!