Bedno življenje
← Pesem ponižanih | Bedno življenje Pesmi Srečko Kosovel |
Melanholija gladu → |
|
<poem> I Ranjeno vsak dan od krikov bolnikov, od črne bede, ranjeno vsak dan od krutih sodnikov mrzle besede.
Greš mimo okna, vsak dan: bedno življenje. Iščem ti smisel! Iskanje, stremljenje zaman. Zaman. Zaman.
II Kot rosa, ki pade iz črne noči na pekoč obraz, je Pravica, ker žejo razbeljenih ustnic si z njo potešiš.
Malo dobrote bi hotel, dobro besedo, prijazen pogled.
Pa ti postavljajo križ.
III Na ulici bedni, raztrgani tiho stojijo.
Otroci. Njihove oči v neznano trpljenje strmijo, strmijo.
Dobili so ga v življenje iz davnih rodov.
Mladi so, a v njih očeh se zrcali trpljenje vekov.
IV Kot reka sivega obupa vsak dan se vije mimo mojega okna v sivo brezglednost življenje.
Kot v stranski ulici bedna samota. Brez šumenja vozov, brez ropota. Tiho umiranje. —
Smrt pride tiho, in ko odpoljubi trpljenje, odide neslišno med sivimi hišami. — — Človek skloni glavo.