Naš dan
je zakopan
v saje, prah in smrad.
In vsaka noč
je kakor dan
zavita v saje, smrad in prah.
Mi pa vsak dan
in vsako noč
odhajamo iz koč, barak,
podstrešnih lukenj in kleti
v tovarno, kjer peči
požirajo železo, ga tope,
a nas pri delu jeklene.
Mi smo od vsepovsod,
kjer biva rod,
ki srka saje, smrad in prah,
ki ga ni strah rudarskih jam,
gorečih plavžev, njihove vročine,
mogočnih strojev in pogonov
skoz dan in noč pojočih transmisij.
Nas ni ničesar strah,
ničesar sram,
mi vemo, kam gre naša pot.
Moč naših rok
drobi odpor jeklenih rud,
kri naših src
tali kovino mrzlo.
A ves naš trud in ves napor
je posvečen
vsem živim naše zemlje.
Mi kujemo in smo močni,
mi vstajamo,
gremo navzgor,
zato naš trud in naš napor
krepita naš ponos,
našo zavest
in našo pest.